1. Evropska sredstva in Ministrstvo za notranje zadeveSimona Gerjevič, 2016 Opis: Leta 2004 je Slovenija postala del zgodbe združevanja, solidarnosti, skupnih politik na različnih področjih ter si z vstopom, kot ena izmed držav članic Evropske unije, zagotovila lažji in hitrejši razvoj. V letu 2015 se je Slovenija kot tudi druge evropske države soočila z velikim migrantskim valom. Če ne bi bile deležne solidarnosti na ravni EU, bi bil položaj veliko težji. Veliko dejavnikov, da se razvijamo in da smo se sposobni ubraniti pred različnimi tveganji, ki bi nas lahko ogrozila, je vzporedno povezanih tudi z našimi sposobnostmi in dejstvom, ali smo toliko osveščeni in ali se zavedamo, da denar v proračun Evropske unije ne samo vplačujemo, ampak smo ga sposobni pripeljati nazaj v državni proračun. Ministrstvo za notranje zadeve je vse od leta 1999 dejavno na področju prejemanja pomoči in črpanja EU sredstev, kar je prispevalo k razbremenitvi državnega proračuna kot tudi k dvigu standardov na različnih ravneh delovanja. Izvrševanje proračuna, tako proračuna Republike Slovenije kot tudi proračuna EU, mora potekati v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja, preprečiti je treba vsa finančna tveganja, kar pomeni, da mora biti vzpostavljen in zagotovljen uspešen in učinkovit sistem notranje kontrole. Zaščita finančnih interesov Evropske unije se začne in konča tudi v ustrezni organizacijski strukturi finančnega upravljanja in finančne kontrole vseh virov EU sredstev, ki v nadaljevanju lahko zagotovijo pravilno in smotrno porabo sredstev. Znaten del sredstev iz proračuna EU je namenskih in jih država lahko črpa le na podlagi projektov, ki jih odobri Evropska komisija. Ministrstvo za notranje zadeve finančnih sredstev iz evropskega proračuna ne prejema samodejno, temveč je višina prejetih sredstev odvisna od kvalitetno pripravljenih programov oz. projektov ter ne nazadnje tudi uspešne vsebinske in finančne implementacije.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: finančno upravljanje, državni proračun, evropska sredstva, nadzor, Ministrstvo za notranje zadeve, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno: 17.08.2017; Ogledov: 3527; Prenosov: 163
 Celotno besedilo (2,11 MB) |
2. Vpliv globalizacijskih procesov na vzpostavitev modela učeče se organizacije v slovenskih tekstilnih podjetjihVenčeslav Markuš, 2016 Opis: V sodobnem svetu ponudbe in povpraševanja, ki temelji na globaliziranem poslovnem okolju, se mora sleherno podjetje, če želi biti v primerjavi s svojo konkurenco uspešno, intenzivno prilagajati vsem spremembam, prisotnim v poslovnem okolju. Z določitvijo temeljnih kazalcev globalizacije lahko utemeljimo značilnosti globalizacije in analiziramo njihov vpliv na prestrukturiranje podjetij. Teorija in praksa kažeta, da so uspešna zgolj tista podjetja, ki se reorganizirajo v smislu učeče se organizacije, ki, vodeno s strani sodobnega managementa znanja, temelji na permanentnem učenju vodstva in zaposlenih. Z naključno izbiro dveh slovenskih tekstilnih podjetij (Lisca in Polzela) in preučitvijo odnosa zaposlenih do znanja na podlagi anonimnega vprašalnika lahko sklepamo o nivoju uspešnosti slovenske tekstilne industrije v procesu prehajanja od tradicionalno strukturirane organizacije k učeči se. Z ugotovitvijo trenutno danih elementov učeče se organizacije v preučevanih tekstilnih podjetjih lahko podamo predloge dopolnil in izboljšav na področju prestrukturiranja v učečo se organizacijo in podamo razvojne trende slovenskih tekstilnih podjetjih v smislu učečih se organizacij za prihodnost.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: globalizacija, gospodarsko poslovanje, izobraževanje kadrov, kadrovanje, intelektualni kapital, človeški viri, Lisca, Polzela, magistrske naloge
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 2844; Prenosov: 154
Celotno besedilo (1,54 MB) |
3. |
4. |
5. Internacionalizacija na nemški trg - primer Podjetja XValentina Geršak, 2018 Opis: V magistrskem delu smo na osnovi teorije internacionalizacije in študije primera Podjetja X na nemški trg opredelili procese in pomen internacionalizacije slovenskih podjetij. Zajeto je dosedanje raziskovanje te teme, opredelitev internacionalizacije, njene dimenzije in instrumenti, motivi za odločitev, procesi, dejavniki in ovire. V delu s pregledom literature in dokumentacije preverjamo,ali so lahko podjetja konkurenčna in uspešna le ob uspešni internacionalizaciji na tuje trge ter na osnovi analize delovanja in poslovanja Podjetja X in ali je internacionalizacija na nemški trg pomembna za nadaljnjo širitev in razvoj podjetja.Internacionalizacija je zelo kompleksen pojem, ki je opredeljen v več teorijah, ki so predstavljene v predloženem delu. Kaže se v različnih oblikah in vključuje različne dimenzije glede na zapletenost mednarodnega gospodarskega sodelovanja med podjetji. Pomembni dejavniki so tudi motivi, ovire in težave, s katerimi se soočajo podjetja pri vstopu na tuje trge. Odločitev o izbiri tujega trga, na katerega se bo podjetje vključevalo,je zelo zahtevno, saj s seboj potegne tako strategijo vstopa kot tudi prakse v samem procesu, poteka pa lahko s pomočjo različnih opisanih modelov. Preverili smo,kakšen je program za spodbujanje internacionalizacije za različna obdobja na državni ravni ter kakšna je praksa slovenskih podjetij na tem področju.Nato smo podrobneje opredelili Podjetje X, s čim se ukvarja, kakšen je tržni položaj, kako ravnajo s človeškimi viri. Predstavljena je panoga podjetja in raziskava nemškega trga. Velik poudarek je tudi na analizi vstopa podjetja na nemški trg, kakšno je dosedanje stanje, kateri so motivi in dejavniki za internacionalizacijo, kakšni so načrti za prihodnost. Zanimale so nas tudi oblike vstopa na nemški trg, kateri dejavniki so vplivali na izbor. V raziskavi smo uporabili PEST in SWOT analizo vstopa podjetja na nem
Najdeno v: osebi
Ključne besede: internacionalizacija, oblike vstopa, nemški trg, mednarodni trg
Objavljeno: 06.07.2018; Ogledov: 2474; Prenosov: 231
Celotno besedilo (1,42 MB) |
6. |
7. Ekonomske sankcije proti Ruski federaciji s prehrambnega vidikaSilvia Kranjec, 2019 Opis: V magistrskem delu Ekonomske sankcije proti Ruski federaciji s prehrambnega vidika obravnavamo in preučujemo vpliv ekonomskih sankcij na kmetijsko-živilsko in prehrambno industrijo Ruske federacije. Ekonomske sankcije skupaj z ostalimi dejavniki, kot so porast cene nafte, zmanjšanje vrednosti ruske nacionalne denarne enote (tj. rublja) in ruske samooskrbe od leta 2014 do danes, so namreč močno zaznamovale in še vedno zaznamujejo celotno rusko gospodarstvo, torej tudi kmetijsko-živilsko in prehrambno industrijo. V zadnjem času ekonomske sankcije sicer pogosto prikazujejo kot neučinkovite, na splošno kot tudi proti Ruski federaciji. V magistrskem delu zato z deduktivno metodo kot osnovno raziskovalno metodo ugotavljamo in vrednotimo učinkovitost ekonomskih sankcij skozi zgodovino, z induktivno metodo pa ocenjujemo njihov vpliv na rusko gospodarstvo. V empiričnem delu preučujemo veljavnost zastavljenih hipotez s statističnimi metodami in preko podatkov z javnodostopnih spletnih portalov. V nalogi podrobneje predstavljamo ekonomske sankcije, predvsem prepoved uvoza kmetijsko-živilskih izdelkov in prehrambnih izdelkov iz zahodnih držav ter njihov vpliv na izvozne podatke držav članic Evropske unije, zlasti Nemčije. Z vrednotenjem njihove učinkovitosti oz. neučinkovitosti glede vpliva na prehrambno industrijo ugotavljamo, da Nemčija kljub sankcijam ostaja pomembna gospodarska partnerica Ruske federacije. Opredeljujemo tudi, kako ekonomske sankcije, embargo in večja samooskrba vplivajo na rast cen prehrambnih izdelkov in njihovo ponudbo v Ruski federaciji. Ugotavljamo vpliv ruskega embarga na rast cen in ponudbo blaga v krajšem časovnem obdobju ter dokazujemo, da je Ruska federacija z uvedbo državnega programa na dobri poti k večji prehrambni samooskrbnosti, zlasti na področju proizvodnje žit in svinjskega mesa.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 08.11.2019; Ogledov: 1758; Prenosov: 109
Celotno besedilo (1,13 MB) |
8. |
9. |
10. Strokovni razvoj zaposlenih v državni upravi: primer študije Ministrstva za notranje zadeveVanda Marsenić, 2020 Opis: Magistrsko delo predstavlja problematiko strokovnega razvoja zaposlenih in je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo opredelili pojem strokovnega razvoja zaposlenih, predstavili vrste in pomen razvoja, opredelili cilje ter dejavnike za doseganje strokovnega razvoja zaposlenih in človeških virov v delovni organizaciji. Strokovni razvoj zaposlenih je odvisen od pridobivanja dodatnih znanj s pomočjo izobraževanja, učenja, izpopolnjevanja in usposabljanja. V nadaljevanju smo tudi podrobneje opisali namen, pomen, proces, oblike in cilje usposabljanja zaposlenih ter opisali pomen in namen motiviranja zaposlenih k dodatnemu usposabljanju. Prav tako smo opisali poslanstvo, delovna področja in cilje Ministrstva za notranje zadeve. V empiričnem delu naloge smo ugotavljali, kako usposabljanja v delovni organizaciji vplivajo na povišanje strokovnosti zaposlenih na Ministrstvu za notranje zadeve, kako zaposleni pridobivajo znanje, kako ocenjujejo usposabljanja, kateri dejavniki jih spodbujajo ali ovirajo, kako delovna doba ter starost vplivata na interes za usposabljanja, kaj jih motivira ali ovira pri opravljanju dela in kako povezujejo pomembnost usposabljanja z večanjem delovne uspešnosti. Empirični del je bil kvantitativen, razen zadnjega vprašanja, ki je bilo deskriptivne narave. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašanja. V raziskavi je skupno sodelovalo 68 zaposlenih. Hipotezi 1 in 2 smo preverjali s Hi-kvadrat testom in s t-testom za neodvisne vzorce. Za hipotezo 3 smo uporabili Pearsonov koeficient korelacije, medtem ko smo hipotezo 4 prikazali s pomočjo opisne statistike. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo podali predloge za prakso.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: strokovni razvoj, zaposleni, usposabljanje, motivacija, delovna organizacija
Objavljeno: 10.03.2021; Ogledov: 1024; Prenosov: 94
Celotno besedilo (1,52 MB) |
