1. Vloga socialnega gerontologa pri vzdrževanju duševnega zdravja starejših ob izgubi partnerja : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Socialna gerontologijaNika Žurman, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: V Uvodu smo predstavili sestavo diplomskega dela, vključno s teoretični izhodišči. Začeli smo s poglavjem Starost in staranje - kako se psihično in fizično pripraviti na to obdobje. Nadaljujemo s poglavjem Duševno zdravje starejših oseb, kjer smo obravnavali simptome duševnih motenj in dejavnike tveganja. Osredotočili smo se na Depresijo, na njene vzroke in povezavo z Izgubo partnerja, kjer smo podrobneje opisali Žalovanje, Sprejetje in odnos do smrti ter Vloga socialnega gerontologa. V zadnjem poglavju predstavimo psihosocialno okrevanje in zdravljenje po izgubi partnerja. V zaključku uvoda prezentiramo raziskovalni problem, cilje in metode dela. Metode: V metodologiji smo uporabil deskriptivno metodo za opisovanje procesov, metodo kompilacije, s katero smo povzeli dela drugih avtorjev, ter z metodo komparacije primerjali dejstva, različne ugotovitve avtorjev ter njihova stališča. Celotni raziskovalni del diplomske naloge temelji na kvalitativnem metodološkem pristopu. Rezultati: S kvalitativno raziskavo smo pridobili rezultate desetih intervjujev moških in žensk, starih nad 65 let, ki so v bližnji preteklosti izgubili partnerja. Analiza je bila opravljena na podlagi njihovih izkušenj, ki so pokazale, da je izguba pri vseh pustila veliko čustveno stisko in praznino v življenju. Večina intervjuvancev je izpostavila težave pri privajanju na življenje brez ljubljene osebe. Razprava in zaključek: V Razpravi smo analizirali rezultate in jih povezali s teoretičnimi izhodišči. S primerjavo naše raziskave smo primerjali raziskave teoretičnih izhodišč. V Zaključku smo povzeli ključne ugotovitve diplomske naloge. Poudarili smo naša stališča in priporočila za nadaljnji razvoj na področju duševnega zdravja. Poleg tega smo odkrili nove raziskovalne izzive, ki so se pojavili med pisanjem.
Ključne besede: starejše osebe, duševne motnje, depresija, izguba partnerja, psihosocialno okrevanje
Objavljeno v ReVIS: 14.04.2025; Ogledov: 314; Prenosov: 6
 Celotno besedilo (1,52 MB) |
2. Človekovo dostojanstvo invalidovSuzana Mitrović, 2025, ni določena Opis: Magistrska naloga obravnava človekovo dostojanstvo delovnih invalidov v Invalidskem podjetju Pošte Slovenije (IPPS), s posebnim poudarkom na njihovem doživljanju spoštovanja in samospoštovanja znotraj delovnega okolja. S kvalitativno raziskovalno metodo, ki je vključevala intervjuje z zaposlenimi invalidi, smo raziskali njihove izkušnje in razumevanje človekovega dostojanstva. Raziskava se je osredotočila na tri ključna vprašanja: kako delovni invalidi opredeljujejo in razumejo človekovo dostojanstvo, kako doživljajo svoje spoštovanje in samospoštovanje pri delu ter kako lahko podjetje IPPS izboljša delovne pogoje za invalide v kontekstu dostojanstva.
Ugotovitve kažejo, da delovni invalidi razumejo dostojanstvo kot temeljno pravico, ki se izraža skozi enakopravno obravnavo, spoštovanje in priznavanje njihove vrednosti in prispevka na delovnem mestu. Intervjuvanci so poudarili, da ustrezne prilagoditve delovnega okolja, kot so ergonomski pripomočki in prilagojeni delovni časi, pomembno prispevajo k njihovemu občutku vrednosti in vključevanja v delovni proces. Prav tako so ključni proaktivna podpora vodstva in pozitivni odnosi s sodelavci, ki povečujejo občutek spoštovanja in samospoštovanja med zaposlenimi invalidi.
Naloga ugotavlja, da lahko podjetje IPPS izboljša delovne pogoje za invalide z nadaljnjim razvojem prilagoditev, rednimi izobraževanji o pravicah in potrebah invalidov ter vzpostavitvijo mehanizmov za povratne informacije. Inkluzivna kultura, ki razume potrebe invalidov, ne izboljša le njihove dobrobiti, temveč tudi povečuje učinkovitost podjetja in njegov pozitiven družbeni vpliv.
V zaključku naloga poudarja, da spoštovanje in priznavanje prispevka invalidov na delovnem mestu nista le moralni obvezi, temveč pomembna dejavnika za ustvarjanje vključujočega delovnega okolja, ki temelji na enakopravnosti, spoštovanju in aktivni podpori invalidom ter prispeva k družbeni pravičnosti in večji učinkovitosti podjetja.
Ključne besede: človekovo dostojanstvo, delovni invalidi, spoštovanje, prilagoditve delovnega okolja, inkluzivnost
Objavljeno v ReVIS: 13.03.2025; Ogledov: 318; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,60 MB) |
3. |
4. Proces priprave zdrave prehrane za predšolske otroke : diplomsko deloSuzana Kristan, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi opisujemo pomen zagotavljanja zdrave prehrane predšolskim otrokom, ki so v varstvu in izobraževanju v predšolskih ustanovah. Zaradi omejitev njihove velikosti in infrastrukture mnoge predšolske ustanove hrane ne morejo pripravljati samostojno, zato sodelujejo z zunanjimi izvajalci. Vendar pa priprava hrane zajema več kot le fizično pripravo obrokov. Gre za proces, ki se začne z načrtovanjem in konča z dejansko konzumacijo hrane ter vključuje različne deležnike, kot so institucije, starši, vzgojitelji in otroci.
Pomembno je razjasniti pristojnosti in odgovornosti vsakega deležnika v tem procesu, zato da lahko preprečimo težave ter predšolskim otrokom zagotovimo zdravo prehrano. V diplomskem delu se osredotočamo na analizo tega procesa in reševanje morebitnih nejasnosti glede pristojnosti in odgovornosti. Cilj raziskave je prispevati k boljšemu razumevanju tega, kako zagotoviti, da bo prehrana za predšolske otroke ne le zdrava, temveč tudi učinkovito upravljana.
Ker je zagotavljanje zdrave prehrane za predšolske otroke, ki so v varstvu in izobraževanju v predšolskih ustanovah, ključnega pomena za njihov pravilni razvoj, priporočamo aktivno sodelovanje staršev v smislu zdrave komunikacije s predšolskimi ustanovami in lastnimi otroki ter izobraževanje vzgojiteljev, ki naj zagotavljajo transparentnost pri organizaciji prehrane otrok in bodo odzivni na komunikacijo staršev.
Ključne besede: otroci, prehrana, predšolsko obdobje, procesi
Objavljeno v ReVIS: 13.12.2024; Ogledov: 480; Prenosov: 3
Celotno besedilo (482,56 KB) |
5. |
6. |
7. |
8. Vloga vodje in njen vpliv na kakovost dela v timu zdravstvene negeSuzana Lakić, 2024, magistrsko delo Opis: eoretična izhodišča: Vloga vodje v zdravstvu ima pomemben vpliv na kakovost dela znotraj zdravstvenega tima. Vodja vzpostavlja jasna pričakovanja glede kakovosti dela in standardov oskrbe pacientov ter spodbuja kulturo odličnosti, kjer so cenjeni nenehno izboljševanje, učenje in inovacije. Poleg tega vodja gradi zaupanje in sodelovanje med člani tima ter zagotavlja potrebne vire, usposabljanje in podporo za zagotavljanje visokokakovostne nege. Z vzorčenjem primernih vedenj, spodbujanjem učinkovite komunikacije in povratnih informacij ter spremljanjem uspešnosti in kakovostnih meril vodja omogoča reševanje težav, izboljšanje procesov dela in optimizacijo oskrbe pacientov. Skratka, vloga vodje v zdravstvu pomembno prispeva k ustvarjanju okolja, v katerem lahko zdravstveni tim doseže visokokakovostno nego in pozitivne rezultate za paciente.
Metoda: Za raziskavo je bila uporabljena kvantitativna metoda zbiranja podatkov, s pomočjo katere smo ugotovili subjektivna stališča udeležencev v raziskavi, ki so pripomogla h končnim ugotovitvam. Metodi raziskovanja sta deskriptivna, s katero smo opisali in interpretirali najpomembnejše pojme s proučevanega področja, ter metoda analize, s katero smo analizirali in razčlenjevali primarne podatke, pridobljene z anonimnim spletnim anketnim vprašalnikom, ki je bil oblikovan na spletni platformi www.1ka.si.
Rezultati: Anketni vprašalniki so bili razdeljeni med 450 zdravstvenih delavcev Splošne Bolnišnice Celje. V raziskovalnem delu smo si zastavili 4 raziskovalna vprašanja in 4 hipoteze. Glede na rezultate, ki smo jih pridobili na podlagi odgovorov izpolnjenih anketnih vprašalnikov, smo vse štiri hipoteze potrdili. Analiza podatkov je pokazala, da obstaja statistično značilna povezava med vključenostjo vodje v sestrske predaje službe/raporte in njihovo vodstveno vlogo, kar potrjuje prvo hipotezo. Večina vprašanih (87,8 %) je poročala, da so vodje najpogosteje vključeni v sestrsko predajo službe/raport. Druga hipoteza je bila prav tako potrjena, saj smo ugotovili pozitiven vpliv vključenosti vodje v delo na oddelku na zadovoljstvo zaposlenih. Analiza je pokazala, da je med trditvijo "Vodja je vključen v proces dela na oddelku" in zadovoljstvom zaposlenih obstajala statistično pomembna povezava (Spearmanov koeficient = 0,489, p-vrednost < 0,05), ki je bila pozitivna in srednje močna.
Tretja hipoteza je bila potrjena, kar kaže na pozitiven vpliv vključenosti vodje v delovne procese na kakovost opravljenega dela na oddelku. Statistična analiza je pokazala, da je med trditvijo "Vodja je vključen v proces dela na oddelku" in trditvijo "Kako pogosto menite, da vas vodja spodbuja, da vaše delo opravljate kakovostno in strokovno pravilno?" obstajala statistično pomembna povezava (Spearmanov koeficient = 0,495, p-vrednost < 0,05), ki je bila pozitivna in srednje močna.
Četrta hipoteza je bila prav tako potrjena, kar kaže na povezanost med boljšimi odnosi med vodjo in zaposlenimi ter boljšim opravljenim delom na oddelku. Anketiranci so se strinjali, da dobri medsebojni odnosi prispevajo k boljši kakovosti zdravstvene nege. Rezultati Wilcoxonovega testa so pokazali statistično pomembno višjo povprečno vrednost (AS = 4,8; Me = 5) od testne vrednosti (4), kar potrjuje pomembnost pozitivnih odnosov za učinkovito delovanje organizacije
Povzetek ugotovljenega kaže, da imajo vodje pomembno vlogo v timu zdravstvene nege, saj njihova vključenost v delo na oddelku pozitivno vpliva na zadovoljstvo zaposlenih in kakovost opravljenega dela. Raziskava v Splošni bolnišnici Celje je pokazala, da so zaposleni najbolj zadovoljni z vodjami, ki delujejo empatično, motivacijsko ter pravično. Poleg tega so dobri odnosi med vodjo in zaposlenimi ključni za zagotavljanje boljše kakovosti zdravstvene nege. Pomembnost načel kakovosti je izpostavljena, pri čemer je visoka prioriteta dana kakovostni oskrbi pacientov.
Razprava: Vloga vodje v zdravstvu je ključna za zagotavljanje kakovosti oskrbe pacientov in učinkovitega delovanja zdravstvenih organizacij. Analiza rezultatov je pokazala, da so zaposleni v večini primerov izkazali visoko zadovoljstvo s svojimi vodjami glede na različne vidike njihovega vodenja, kot so empatija, motivacija ter pravičnost pri reševanju konfliktov. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da večja kot je vključenost vodje v proces dela na oddelku, bolj je povezana z večjo pogostostjo spodbujanja zaposlenih za kakovostno opravljeno delo. Povzetek ugotovljenega kaže, da ima vodja pomembno vlogo v timu zdravstvene nege, saj njena vključenost v delo na oddelku pozitivno vpliva na zadovoljstvo zaposlenih in kakovost opravljenega dela. Raziskava v Splošni bolnišnici Celje je pokazala, da so zaposleni najbolj zadovoljni z vodjami, ki delujejo empatično, motivacijsko ter pravično. Poleg tega so dobri odnosi med vodjo in zaposlenimi ključni za zagotavljanje boljše kakovosti zdravstvene nege. Pomembnost načel kakovosti je izpostavljena, pri čemer je visoka prioriteta dana kakovostni oskrbi pacientov.
Ključne besede: vloga vodje v timu zdravstvene nege, kakovost v zdravstveni negi, timsko delo, vodenje, menedžment.
Objavljeno v ReVIS: 16.06.2024; Ogledov: 1185; Prenosov: 84
Celotno besedilo (1,99 MB) |
9. |
10. Ravnanje z dokumentarnim gradivom v Mestni občini Ptuj : magistrsko deloSuzana Herak, 2023, magistrsko delo Opis: Vsaka organizacija se v javni upravi srečuje z dokumentarnim gradivom, katerega je zelo veliko. Kako z njim rokovati in ga evidentirati, natančno poznajo zaposleni javni uslužbenci v glavni pisarni. Brez njih si dela z dokumentarnim gradivom ne moremo predstavljati, še manj pa izvrševati. Ker nas je zanimalo ali javni uslužbenci dovolj dobro poznajo delo z dokumentarnim gradivom, smo si zastavili raziskovalno vprašanje: Ali zaposleni v Občinski upravi Mestne občini Ptuj pravilno ravnajo z dokumentarnim gradivom? V prvem delu diplomskega dela smo opisali in spoznali kaj je dokumentarno gradivo, kakšne vrste dokumentarnega gradiva poznamo, kako z njim rokujemo, ga razvrščamo in kako ga arhiviramo. Dotaknili smo se definicije javne uprave in javnih uslužbencev ter lokalne samouprave, predvsem ustanovitve občin in mestnih občin ter njihovih nalog. Navedli smo tudi tehnične pogoje za delo, brez katerih ne moremo poslovati. V drugem delu diplomskega dela smo opisali kako z dokumentarnim gradivom ravnajo v Mestni občini Ptuj. Ugotovili smo, da imajo zaradi uvedbe novega dokumentnega sistema za ravnanje z dokumentarnim gradivom težave zaposleni, predvsem starejša populacija ljudi. Predlagali smo ukrepe za izboljšanje dela z dokumentarnim gradivom. Prav tako smo ugotovili, da se vodstvo Mestne občine Ptuj trudi izboljšati odnos zaposlenih do ravnanja z dokumentarnim gradivom na način, da redno izobražuje svoje zaposlene.
Ključne besede: dokumentarno gradivo, javna uprava, glavna pisarna, lokalna samouprava, mestna občina, javni uslužbenci
Objavljeno v ReVIS: 20.04.2023; Ogledov: 1456; Prenosov: 81
Celotno besedilo (1,39 MB) |
