Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 46
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Učinek treninga dvojne naloge na zmogljivost hoje in ravnotežja pri starejših
Anja Potočnik, 2024, ni določena

Opis: Uvod in namen: Sposobnost opravljanja več opravil hkrati je bistvena v vsakdanjem življenju. Opravljanje dvojne naloge je pri starejših bolj zahtevno. Imajo več težav pri ravnotežju, ker se hkrati osredotočijo na nekaj drugega. Za preprečevanje dejavnikov tveganj za padce je dobro vključiti trening dvojne naloge za izboljšanje njihovih sposobnosti pri hoji in ravnotežju. Namen je proučiti učinke treninga dvojne naloge, in to na zmogljivost hoje in ravnotežja. Metode: Uporabili smo opisno metodo, s proučitvijo literature v angleškem jeziku, objavljeno med letoma 2012 in 2023. Rezultati: Trening dvojne naloge se izkazuje za bolj učinkovitega kot standardne terapevtske vaje, izboljša njihovo ravnotežje in zmogljivost hoje. Delno se strinjamo s tem, da trening dvojne naloge zmanjša pojavnost padcev. Uporabnost: Pridobljeni rezultati kažejo, da je trening dvojne naloge dosti bolj učinkovit v primerjavi s tradicionalnimi terapevtskimi vajami, saj pomembno prispeva k izboljšanju ravnotežja in hoje pri starejših. Za optimizacijo rehabilitacijskih izidov pri tej populaciji ali kot del preventivnih programov, priporočamo integracijo vadbenih programov, ki združujejo motorične in kognitivne dvojne naloge. Takšen pristop ne le da izboljšuje funkcionalne sposobnosti, ampak tudi pozitivno vpliva na kognitivne funkcije, vključno s pozornostjo. Omejitve: Potrebno bi bilo opraviti raziskave s podobnim številom preiskovancev in v podobnih bivalnih okoljih, ki bi vključevale po zaključku intervencije daljše obdobje spremljanja.
Ključne besede: Trening dvojne naloge, starostniki, statično ravnotežje, dinamično ravnotežje, hoja, padci.
Objavljeno v ReVIS: 11.06.2024; Ogledov: 143; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

2.
Vpliv telesne aktivnosti na duševno zdravje v povezavi s Covid-19 pri študentih na Visokošolskem zavodu Fizioterapevtika
Alja Tovornik, 2024, magistrsko delo

Opis: Uvod in namen: V magistrski nalogi predstavljamo pomen telesne aktivnosti za duševno zdravje, zlasti v kontekstu pandemije Covid-19. Namen je bil proučiti učinke telesne aktivnosti na telo in duševno zdravje ter oceniti vpliv pandemije. Cilj magistrske naloge je potrditi povezavo med telesno aktivnostjo in duševnim zdravjem ter vpliv pandemije na njiju. Metode: Uporabljen je anonimni anketni vprašalnik, sestavljen iz 28-ih vprašanj, ki je vseboval demografske podatke, dva standardizirana vprašalnika (Mednarodni vprašalnik telesne dejavnosti – IPAQ-SF in Vprašalnik duševnega zdravja – MHC-SF) ter vprašanja, ki se nanašajo na objektivno doživljanje razmer med Covid-19. Povezavo z vprašalnikom smo anketirancem poslali na njihove elektronske naslove. Rezultati: Telesna aktivnost ni statistično pomembno vplivala na duševno zdravje študentov. Prav tako ni statistično pomembnih razlik v telesni pripravljenosti in stopnji telesne aktivnosti pred in med pandemijo. Anketiranci občutenje stresa in kakovost življenja ocenjujejo v enaki meri kot pred pandemijo. Uporabnost: Rezultate raziskave lahko uporabimo kot ključen argument za implementacijo telesne aktivnosti vsakdana študentov in splošne populacije. Ukrepi za zdrav življenjski slog so še posebej pomembni v kriznih situacijah, kot je bila pandemija Covid-19. Omejitve: Majhen vzorec anketirancev in možna pristranskost. Raziskava je bila opravljena v času normaliziranja Covid-19 situacije.
Ključne besede: Telesna aktivnost, vadba, duševno zdravje, fizioterapija, Covid-19.
Objavljeno v ReVIS: 10.05.2024; Ogledov: 231; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

3.
PRIPOROČILA IN OMEJITVE REHABILITACIJE KOLENSKEGA SKLEPA Z OKLUZIJSKO TERAPIJO
Tom Zorec, 2023, magistrsko delo

Opis: Okluzijska terapija postaja vse pomembnejši del ortopedske rehabilitacije, saj obeta fizične izboljšave mišic in pospeševanje okrevanja okončin po poškodbah in ortopedskih operacijah. Okluzijska terapija je povezana s funkcionalnimi, fizioloških in celičnimi funkcijami, ki imajo vpliv na mišice, podobno kot pri treningu moči proti uporu s težkimi obremenitvami. Ugotovili so, da kombinacija okluzijske terapije in treninga moči proti uporu z nizkimi obremenitvami omogoča večje ali enake učinke kot trening s težkimi obremenitvami. Možnost treniranja z nizkimi obremenitvami dovoljuje izvajanje rehabilitacijskega protokola skoraj vsakemu posamezniku. Govorimo o obremenitvah, ki predstavljajo 30 procentov enega maksimalnega dviga, ki ga premore posameznik. S takšno obremenitvijo kasneje izvajamo vadbeni protokol s 3. serijami po 15 ponovitev in zadnjo serijo s 30. ponovitvami ali celo do mišične odpovedi. Vadbeni protokol lahko zajema samo eno vajo ali je sestavljen iz več njih. Protokole uresničujemo z vajami v zaprti kinetični verigi na trenažerjih, kjer lahko zelo preprosto nadziramo velikosti obremenitve. Treniranje v varnem območju daje pacientom občutek zaupanja in dodatno motivacijo, saj rehabilitacija poteka bolj tekoče in brez neprijetnih zapletov. Prav tako se terapevt lažje osredotoča na pravilnost izvajanja vadbenega protokola in mu omogoča hitrejše napredovanje na kompleksnejše vaje v odprti kinetični verigi. Pogost primer, s katerim se srečamo v času rehabilitacije, je prekomerna bolečina in prisotnost otekline, kar podaljša potek in hitrost rehabilitacije. Z dodano okluzijsko terapijo dosežemo izboljšanje stanja. Učinki so opazni hitro in ponekod so jih zabeležili že po eni sami intervenciji. Za doseganje optimalnih rezultatov se priporoča trajanje rehabilitacijskega protokola med 6 in 8 tedni, z 2 krat tedensko intervencijo. Tak način treniranja dovoljuje, da ima telo zadosten čas za regeneracijo in večji izkoristek terapije za doseganje mišične hipertrofije. Največje razlike smo opazili pri starejših pacientih in v zgodnji rehabilitaciji, ko je bil trening proti uporu s težkimi obremenitvami neizvedljiv. Ugodne učinke terapije z okluzijsko terapijo smo opazili tudi pri zelo treniranih športnikih v primerjavi s tradicionalno rehabilitacijo. Točen mehanizem delovanja okluzijske terapije še ni popolnoma raziskan. Potrebe po individualizaciji programa vsakemu posamezniku niso jasno zastavljene v rehabilitacijskem protokolu, zapisane so samo smernice obremenitve, število ponovitev in trajanje protokola. Kljub temu je okluzijska terapija metoda, uporabna za širok spekter poškodb in po operacijah spodnjih okončin. Marsikdo se je spraševal po varnostnih pogojih in preventivnih ukrepih te metode. Varnost je zagotovljena z uporabo Dopplerjevega ultrazvoka, ki je v novejših aparaturah za ustvarjanje okluzijske terapije prisoten in konstantno spremlja arterijski pritisk, saj s pomočjo tega nadzoruje in spreminja velikost okluzijskega pritiska. Z implementacijo okluzijske terapije v fizioterapevtske obravnave, bi lahko dosegali hitrejše rezultate rehabilitacije in s tem hitrejšo vrnitev v aktiven vsakdan. Z odkrivanjem novih metod terapije in izpopolnjevanjem obstoječih rehabilitacijskih praks, razvijamo fizioterapevtsko stroko in omogočamo novim generacijam večje razumevanje procesov rehabilitacije in jim ponujamo nova orodja za celostno obravnavanje pacientov.
Ključne besede: Okluzijska terapija, rehabilitacija, kolenski sklep
Objavljeno v ReVIS: 23.04.2024; Ogledov: 236; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

4.
REHABILITACIJA MOTENJ HOJE IN POSTURALNIH MOTENJ PRI PACIENTIH S PARKINSONOVO BOLEZNIJO
Kaja Bregar, 2024, diplomsko delo

Opis: Parkinsonova bolezen (PB) je ena izmed najpogostejših živčno-degenerativnih bolezni. Vzrok za nastanek bolezni ostaja neznan. Glavna značilnost bolezni je upočasnitev gibov ter drugi motorični in nemotorični simptomi. Zdravljenje je konzervativno, kamor spada tudi fizioterapevtska obravnava. Namen diplomske naloge je predstaviti rehabilitacijo hoje in posturalnih motenj pri bolnikih s PB. Cilj je predstaviti učinkovite fizioterapevtske metode in tehnike za obravnavo pacientov s PB, ki se soočajo z motnjami hoje in posturalnimi motnjami.
Ključne besede: Parkinsonova bolezen, motnje hoje in posturalne motnje, rehabilitacija in fizioterapija.
Objavljeno v ReVIS: 16.01.2024; Ogledov: 490; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

5.
AKTIVNOST DOLGE GLAVE BICEPS BRACHII PRI KINEMATIKI GLENOHUMERALNEGA SKLEPA
Žan Šiler, 2023, diplomsko delo

Opis: Ramenski obroč je zelo kompleksna mišično-skeletna enota, ki zahteva usklajeno aktivacijo mišic, ki se raztezajo od prsnega koša do komolca. Glenohumeralni sklep ima značilnosti aktivnega sklepa, ki ne nosi teže, kar vodi do velikih kostnih in mišičnih sprememb ter pogoste preobremenitve kit. Nadzor glenohumeralne stabilnosti se doseže s kompleksno interakcijo med statičnimi in dinamičnimi stabilizatorji. Napetost tetive dolge glave bicepsa ima kompleksen učinek na delovanje ramenskega sklepa. Opis delovanja bicepsove tetive samo v anatomskem položaju ne zadostuje, ker je njeno delovanje močno odvisno od položaja glenohumeralnega sklepa. Namen diplomske naloge je na podlagi literature ugotoviti vpliv dolge glave biceps brachii na kinematiko, stabilnost, biomehaniko in propriocepcijo glenohumeralnega sklepa.
Ključne besede: anatomija, biceps brachii, dolga glava bicepsa, tetiva, rama, glenohumeralna stabilnost, funkcija, palpacija, ocenjevanje.
Objavljeno v ReVIS: 28.11.2023; Ogledov: 363; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (664,95 KB)

6.
IZVAJANJE RESPIRATORNE FIZIOTERAPEVTSKE OBRAVNAVE PRI BOLNIKIH S COVID-19
Neža Stariha, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena tematika respiratorne fizioterapevtske obravnave pri pacientu s covid-19 v akutni fazi bolezni. Predstavljena je nova bolezen covid-19, njen povzročitelj in širjenje, respiratorna fizioterapevtska obravnava ter uporaba in učinki le-te na izid zdravljenja pacienta s covid-19. S pregledom aktualne literature smo ugotovili, da je tematika aktualna in nova ter tako še ne povsem raziskana, ima pa potencial za raziskovanje. Obravnava pacientov s covid-19 po svetu ni enotna in se razlikuje od bolnišnice do bolnišnice. Strokovnjaki v svojih člankih prepoznavajo respiratorno fizioterapevtsko obravnavo kot pozitivno metodo dela in kot dober dodatek k zdravstveni obravnavi pacienta s pozitivnimi učinki na njegov respiratorni sistem, ni pa mogoče njene uporabe posplošiti oz. standardizirati, saj je bolezen takšne narave, da na vsakega pacienta vpliva drugače oz. ga prizadene v drugačni stopnji. Sama respiratorna fizioterapevtska obravnava na pacienta deluje celostno – tudi na ostale organske sisteme, ne le respiratornega. Pozitivno deluje tudi na mentalno zdravje pacienta. Strokovnjaki zagovarjajo čim zgodnejšo vključitev respiratornega fizioterapevta v obravnavo pacienta, saj se tako lahko izognemo hudim zapletom zaradi bolezni oz. zdravljenja in tako dosegamo dobre rezultate. Glede na potek bolezni in kužnost bolezni pri respiratorni fizioterapevtski obravnavi obstajajo določene nevarnosti, kot so: prenos okužbe, hitro spreminjanje stanja pacienta ter premalo kapacitet za nastanitev ali obravnavo pacientov. Tu nastopi multidisciplinarna obravnava pacienta s covid-19, ki je zelo pomembna za izid zdravljenja, saj ima pacient s covid-19 s pravočasno in pravilno izbranimi ukrepi različnih strokovnjakov zagotovljen najboljši možen izid zdravljenja in rehabilitacije po bolezni. Fizioterapevtska obravnava, tako splošna kot tudi respiratorna, med akutnim prebolevanjem bolezni covid-19 pozitivno vpliva na izid zdravljenja in tudi na rehabilitacijo po preboleli bolezni.
Ključne besede: covid-19, respiratorna fizioterapevtska obravnava, akutna obravnava, respiratorni fizioterapevt, tim
Objavljeno v ReVIS: 28.11.2023; Ogledov: 428; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (861,62 KB)

7.
Obravnava otroka z dedno nevrološko boleznijo kopičenja železa v možganih
Urša Domajnko, 2023, diplomsko delo

Opis: Telesno gibanje je ena izmed osnovnih življenjskih funkcij vsakega posameznika in zaradi odsotnosti ali pomanjkanja le-teh človek težje izvaja vsakodnevne aktivnosti, potrebne za življenje. Bolezni kopičenja železa v možganih so skupina nevrodegenerativnih bolezni, pri katerih se železo kopiči v bazalnih ganglijih in drugih delih možganov, kar povzroča motnje delovanja osrednega živčnega sistema. Pričujoča diplomska naloga temelji na pregledu obstoječe literature. Uporabili smo sekundarno raziskavo že obstoječih virov (metoda deskripcije, metoda kompilacije: povzemanje stališč, spoznanj in sklepov različnih avtorjev, metoda komparacije: primerjava fizioterapevtskih obravnav različnih študij ter metoda klasifikacije s podajanjem definicij). Prikazali smo 7 rezultatov pregleda literature za preučevanje prve hipoteze, ki trdi, da je po fizioterapevtski obravnavi oseba z nevrodegeneracijo asociirano s pantotenat kinazo zaradi večje samostojnosti bolj sposobna izvajati vsakodnevne aktivnosti, prav tako pa smo prikazali 5 rezultatov pregleda literature za drugo hipotezo, ki predpostavlja, da uporaba fizioterapevtskih pripomočkov dodatno prispeva k funkcionalnosti življena osebe z nevrodegeneracijo asociirano s pantotenat kinazo. Tako smo s pregledom literature ugotovili, da je po fizioterapevtski obravnavi oseba z nevrodegeneracijo asociirano s pantotenat kinazo zaradi večje samostojnosti bolj sposobna izvajati vsakodnevne aktivnosti ter da uporaba fizioterapevtskih pripomočkov dodatno prispeva k funkcionalnosti življena osebe z nevrodegeneracijo, asociirano s pantotenat kinazo. V diplomski nalogi smo prikazali, da je pomembna obravnava otroka z dedno nevrološko boleznijo kopičenja železa v možganih.
Ključne besede: rast in razvoj, delovanje možganov, NAPK, motorične sposobnosti, rehabilitacija in NAPK
Objavljeno v ReVIS: 03.10.2023; Ogledov: 518; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

8.
Preobremenitvene poškodbe vrhunskih športnikov in fizioterapevtska obravnava
Aja Jerman Bukavec, 2023, diplomsko delo

Opis: Preobremenitvene poškodbe so sestavni del vrhunskega športa in nastanejo kot posledica pretreniranosti športnika. Za uspešno fizioterapevtsko obravnavo moramo sprva razumeti sam mehanizem nastanka poškodbe ter pravilno zbrati, oceniti simptome in klinične znake. V zaključnem delu smo na podlagi sistematičnega pregleda opisali in zbrali podatke o preobremenitvenih poškodbah, dejavnikih tveganja in vidikih fizioterapevtske obravnave. Ugotovljena je bila največja učinkovitost športno specifičnih preventivnih kinezioterapevtskih programov, ki zmanjšujejo možnosti za nastanek preobremenitvenih poškodb. Pregled literature je pokazal, da lahko poznavanje dejavnikov tveganja vpliva na zmanjšanje preobremenitvenih poškodb, saj lahko dejavnike odpravimo. Dejavniki tveganja tako pomembno vplivajo na športnikovo psihofizično pripravljenost. Ugotovili smo, da športniki, ki se uspešno soočajo s psihološkim pritiskom, dosegajo boljše rezultate. Pri oblikovanje smernic o najuspešnejši fizioterapevtski obravnavi priporočamo nadaljnje in obsežnejše raziskave, ki bodo zajemale posamezne športe. Prav tako priporočamo posebej raziskati individualne in posamezne športe. Menimo, da bi bilo ključnega pomena več pozornosti posvetiti izključnoraziskovanju vrhunskega športa, saj je to področje glede na pomembno vlogo vrhunskih športnikov premalo raziskano.Športni spekter zajema veliko populacijo ljudi, tako mladih kot odraslih športnikov, splošnih napotkov pa je malo. Prav tako se je vsakemu športu potrebno posvetiti posamezno in tako opredeliti ustrezne rešitve, kar pa predstavlja kar veliko težavnost saj gre za manjšo populacijo ljudi kot so izključno vrhunski športniki. S pomočjo poglobljenih raziskav jim lahko olajšamo delo in pridobimo več osnovnih smernic za ustreznejšo in uspešnejšo obravnavo.
Ključne besede: Preobremenitvene poškodbe, fizioterapevtska obravnava, vrhunski športniki, preobremenitveni sindrom, športne poškodbe, dejavniki tveganja
Objavljeno v ReVIS: 25.07.2023; Ogledov: 665; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

9.
Pomen hidroterapije pri totalni endoprotezi kolčnega sklepa
Nejc Jelen, 2023, diplomsko delo

Opis: Vstavitev totalne endoproteze kolčnega sklepa je pogost in uspešen ortopedski poseg, ki ima visoko stopnjo zadovoljstva med pacienti. Z naraščanjem števila degenerativnih bolezni pri starejši populaciji, aktivni življenjski slog in posledičnimi poškodbami pa narašča tudi število vstavljenih kolčnih endoprotez. V diplomskem delu smo predstavili totalno endoprotezo kolka kot operativni poseg in opisali funkcionalno stanje pacienta pred ter po njem. Glede na zdravnisˇko pooperativno oceno in dejavnike tveganja se pacienta vključi v program rehabilitacije, ki mu omogoča najbolj optimalen napredek v procesu okrevanja po vstavitvi TEP kolka. V diplomski nalogi smo tako predstavili pooperativno rehabilitacijo, ki je ključen vidik procesa okrevanja po operaciji TEP kolka. Hidroterapija se marsikje že uporablja kot oblika fizioterapevtske obravnave, vendar na tem področju še ni dovolj raziskav, ki bi zagotovile hidroterapiji mesto med najbolj uporabljenimi fizioterapevtskimi metodami pri rehabilitaciji pacienta. Raziskavo smo izvedli v Zdravilišču Laško, kjer smo izbrali 40 sodelujočih. Pri pacientih s totalno endoprotezo kolka smo preučevali pomen proste vadbe v vodi in uporabe podvodnih naprav kot oblike fizioterapevtske obravnave na obseg gibljivosti in stopnje bolečine v primerjavi z kinezioterapevtskimi metodami in tehnikami na suhem. Potrebnih je več visokokakovostnih študij z večjim vzorcem in daljšim časom spremljanja, da bi dosegli natančnejše in dolgoročnejše učinke. Prišli smo do ugotovitve, da je hidroterapija učinkovita pri povečanju obsega gibljivosti v kolčnem sklepu, zmanjšanju bolečine in izboljšanju funkcionalnosti v pooperativni fazi rehabilitacije pri bolnikih s totalno endoprotezo kolka. Vendar pa je zaradi številnih kontraindikacij ne morejo prejeti številni pacienti. Zdravilišče Laško je edino zdravilišče v Sloveniji, ki se že vrsto let poslužuje vadbe s podvodnimi napravami. Opravljena raziskava naj bo vzpodbuda tudi ostalim ustanovam o umestitvi te metode v rehabilitacijski proces.
Ključne besede: Vodni fitnes, hidroterapija, rehabilitacija kolčne endoproteze, fizioterapija.
Objavljeno v ReVIS: 04.07.2023; Ogledov: 573; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

10.
Fizioterapevtska obravnava pacienta s sindromom mišice piriformis
Iva Golob, 2023, diplomsko delo

Opis: Mišica piriformis je ploščata mišica hruškaste oblike, ki leži v globokem glutealnem predelu neposredno pod veliko zadnjično mišico, sindrom mišice piriformis pa je klinično stanje, za katerega so značilni simptomi, ki so posledica stiskanja oziroma draženja ishiadičnega živca zaradi mišice piriformis. Simptomi, ki se pojavijo pri pacientih s sindromom mišice piriformis, so predvsem bolečina v zadnjici, ki seva v kolk, zadnjo stran stegna in zgornji del spodnjega dela noge. Sindrom mišice piriformis je treba vključiti v diferencialno diagnozo pri vseh pacientih z bolečino v glutealnem predelu, predvsem kadar diagnostične preiskave ne potrdijo patologij ledvene hrbtenice in kolčnega sklepa. Diagnosticiranje sindroma mišice piriformis je zaradi njegove nejasnosti težko in temelji predvsem na anamnezi in kliničnem pregledu, na koncu pa se, če je to le mogoče, izvedejo diagnostične preiskave, kot so CT, MRI, ultrazvok in EMG. K zdravljenju sindroma mišice piriformis prištevamo predvsem konzervativne možnosti fizikalne terapije, uporabo protivnetnih sredstev, injekcije lokalnih anestetikov in kortikosteroidov ter novejšo metodo zdravljenja z injekcijo botulinskega nevrotoksina. Če nobena od naštetih metod zdravljenja ni uspešna, se svetuje kirurško zdravljenje. Najpogosteje uporabljeni fizioterapevtski postopki pri zdravljenju sindroma mišice piriformis so ultrazvočna terapija, manualna terapija mehkih tkiv, raztezanje, hlajenje, površinsko segrevanje ter funkcionalna vadba. V diplomskem delu smo s pregledom literature uspešno predstavili fizioterapevtsko obravnavo pacienta s sindromom mišice piriformis in s pomočjo raziskav, ki kažejo dobre rezultate, dokazali, da so predstavljene metode in tehnike učinkovite pri zdravljenju sindroma mišice piriformis.
Ključne besede: Mišica piriformis, piriformis sindrom, fizioterapija, rehabilitacija, obravnava.
Objavljeno v ReVIS: 04.07.2023; Ogledov: 828; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (812,37 KB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh