Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 26
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Prednosti in slabosti zdravljenja s psihedeličnimi substancami
Renata Mlakar, 2018

Opis: Čeprav uporaba psihedeličnih snovi sega že v obdobje »primitivnih« družb v vseh kulturah, večini še vedno predstavlja tabu. Zato smo v diplomski nalogi želeli raziskati, kakšne so prednosti in slabosti učinkov psihedeličnih substanc pri zdravljenju. V tem okviru smo raziskali, na kakšen način ljudje psihedelične substance uporabljajo za zdravljenje in kakšna so morebitna tveganja, ki jih prinašajo. Nalogo smo razdelili na dva dela. Prvi del zajema teoretični pregled literature, s katero smo osvetlili ključne pojme psihedelikov, predvsem v povezavi s psihoterapijo. V empiričnem delu naloge smo uporabili kvalitativno metodologijo. Podatke smo pridobili s pomočjo polstrukturiranega intervjuja s šestimi osebami, ki so že večkrat uživale psihedelične substance. S tem smo pridobili poglobljeno razumevanje delovanja psihedelikov iz prvoosebnih izkušenj. Ugotovili smo, da sama psihedelična izkušnja poteka na celostnem nivoju, med izkušnjo uporabniki dostopajo do nezavednega, kar je terapevtska vrednost psihedelika. Vendar so izkušnje lahko zelo neprijetne in težke, zato je za dosego pozitivnih učinkov psihedelikov potrebna uporaba v kontroliranem okolju z usposobljeno osebo in s poudarkom na integraciji. Slednje je pomembno tudi zaradi možne potencialno problematične predstave vizij, ki jih uporabniki doživljajo pod vplivom psihedelikov, saj jih uporabniki interpretirajo s svojim umom na način, ki jim najbolj ustreza, s čimer se lahko popači dejansko sporočilo, ki je bilo dano v psihedelični izkušnji.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: psihedelik, LSD, zdravljenje, raziskave, zavest, diplomske naloge
Objavljeno: 12.01.2021; Ogledov: 551; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

2.
Razlogi za izbiro zdravljenja z marihuano
Alan Hazdovac, 2018

Opis: Marihuana je rastlina, ki ima dolgo tradicijo in posebno mesto v industriji, v zadnjem času pa je vse bolj v porastu tudi njena uporaba za namene zdravljenja. V preteklosti so jo uporabljali kot protibolečinsko sredstvo, proti krčem in slabosti ter kot naravno uspavalno sredstvo. Kljub temu da spada v prvo skupino prepovedanih drog, pa se posamezniki še vedno odločajo za njeno uporabo. V diplomski nalogi je predstavljena marihuana in njena zgodovina uporabe na različnih področjih. Opisan je kanabinoidni sistem, njegov pomen in nekateri izmed najbolj pomembnih kanabinoidov. Predstavljeno je tudi zdravljenje z marihuano, njene prednosti in stranski učinki kot tudi pregled delovanja pri določenih boleznih in bolezenskih stanjih. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, s katero smo skušali odgovoriti na vprašanje, zakaj se posamezniki odločajo za zdravljenje z marihuano. V intervjuju smo štiri posameznike, ki so že uporabljali marihuano za potrebe zdravljenja, vprašali po njihovem mnenju in izkušnjah. Rezultati so pokazali, da posamezniki še vedno bolj zaupajo uradni medicini, vendar se odločajo za zdravljenje z marihuano, ker jih moti odnos, ki ga imajo z zdravnikom, si želijo celostne obravnave, se bojijo stigmatizacije ali pa se znajdejo v brezizhodnem položaju, ko nič več ne pomaga in so pripravljeni poskusiti vse. Na osnovi ugotovitev vidimo, da obstaja potreba po ukrepih za destigmatizacijo uporabe storitev uradne medicine, posebej na področju težav v duševnem zdravju. Kaže se tudi potreba po izobraževanju za spremembo odnosa ter komunikacije v uradni medicini.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: marihuana, stigma, uradna medicina, alternativna medicina, marihuana kot zdravilo, konoplja
Objavljeno: 12.01.2021; Ogledov: 694; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

3.
Zdravljenje odvisnosti od alkohola in rehabilitacija po zdravljenju
Veronika Mrak, 2017

Opis: Alkohol je povezan s številnimi škodljivimi posledicami na telesnem, duševnem, duhovnem, odnosnem in socialnem področju. Te lahko prizadenejo posameznika, njegovo družino, prijatelje, sodelavce, okolico in tudi celotno družbo. Predvsem pa je sindrom odvisnosti od alkohola v Sloveniji velik javnozdravstveni problem, ki ne vpliva le na zdravstveno stanje populacije, pač pa tudi na delovno storilnost aktivnega dela prebivalstva, odsotnost dela zaradi bolezni, ter varnost pri delu in varnost v prometu. Za oceno stopnje resnosti uživanja alkohola in škodljivosti le tega na posameznikovo življenje obstajajo standardizirani vprašalniki, ustrezen razgovor z bolnikom, klinični pregled in nekatere preiskave, včasih pa podatke dobimo s heteroanamnezo. V nalogi bomo predstavili odvisnost od alkohola (epidemiologija odvisnosti od alkohola, dejavniki, ki vplivajo na nastanek odvisnosti od alkohola, nevrobiološke mehanizme, diagnosticiranje sindroma odvisnosti, motivacija in motivacijski postopki v obravnavi, psihoterapija v procesu odvisnosti, uporaba zdravil pri zdravljenju, recidiv, organizacija zdravljenja odvisnosti od alkohola v Sloveniji - tri faze, pripravljalna faza, intenzivna psihoterapija, nadaljevalno zdravljenje in rehabilitacija- AA- anonimni alkoholiki, KZA- klub zdravljenih alkoholikov). Cilj diplomske naloge je, odgovoriti na raziskovalna vprašanja, kako uspešna je rehabilitacija zdravljenih alkoholikov, z obravnavo v okviru KZA in kako s pomočjo obravnave v sklopu AA. Ugotovili smo, da uporabniki kluba zdravljenih alkoholikov dosegajo boljše rezultate pri pozitivnih spremembah ki so jih deležni z vključitvijo v program, kot pa rezultati, ki jih dosegajo anonimni alkoholiki. Po naših rezultatih, skupina s strukturirano vsebino dosega boljše rezultate, vendar je pri odločitvi za včlanitev skupine prisotna stigmatizacija, in se uporabniki odločajo tudi na podlagi varnosti in razkrivanja svojih osebnih podatkov. Za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik in fokusni intervju z zdravljenci in njihovimi spremljevalci v obeh skupinah.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: alkoholizem, odvisnost od alkohola, zdravljenje, abstinenca, recidiv, rehabilitacija, KZA, anonimni alkoholiki
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 516; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

4.
Povezanost vzgojnih stilov staršev z razvojem samopodobe pri mladostnikih
Tanja Gregorin, 2016

Opis: Diplomsko delo predstavlja analizo vzgojnih stilov staršev v povezavi s samopodobo mladostnikov. Teoretični del vsebuje teorije in raziskave družine, različnih vzgojnih stilov, obdobje mladostništva, samopodobe mladostnikov na različnih področij kot so družinska, čustvena, medosebna, akademska, telesna in splošna samopodoba, ter povezave same vzgoje z razvojem samopodobe. V empiričnem delu diplomske naloge je predstavljena raziskava, ki smo jo izvedli med 111 anketiranci. Ugotovili smo, da je vzgoja staršev povezana z razvojem posameznikove samopodobe. Pokazalo se je, da vzgojni stili vplivajo na različna področja samopodobe, največji vpliv pa se je pokazal ravno pri družinski samopodobi, torej, kako otroci vidijo svojo družino ter svojo vlogo v njej ter kako si sami predstavljajo svojo bodočo družino. Zato je poudarjena pomembnost primernega izbora vzgojnega stila staršev, saj ta vpliva na samopodobo mladostnikov ter njihovo mnenje o samem sebi. V obdobju mladostništva pa je zelo pomembno, kakšna je posameznikova samopodoba, saj se mladostniki v tem obdobju veliko srečujejo z odnosi z osebami istega ter nasprotnega spola, začnejo se telesno razvijati in spreminjati, prav tako pa se tudi začnejo odločati, s čim se želijo v življenju ukvarjati in posledično izbirajo oziroma usmerijo svoj študij ter začnejo iskati primernega partnerja, s katerim si bodo v prihodnosti ustvarili svojo družino.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: družina, mladostniki, vzgoja, vzgojni stili, samopodoba, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 307; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

5.
Analiza razvojnih odstopanj 4-5 letnih otrok glede na aktualne razvojne mejnike
Naja Oblak, 2017

Opis: Diplomsko delo predstavlja analizo razvojnih odstopanj 4-5 letnih otrok glede na aktualne razvojne mejnike. V teoretičnem delu so predstavljene teorije in raziskave razvoja otrok, razvojna področja (telesno-gibalno, zaznavno –spoznavno, socialno, čustveno-osebnostno), ter vpliv sodobne tehnologije in vzgoje na razvoj otrok.V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki smo jo izvedli v vrtčevski skupini otrok v starosti 4-5 let, s katero smo preverjali doseganje aktualnih razvojnih mejnikov na vseh razvojnih področjih. Ugotovili smo, da otroci v večini dosegajo vse predvidene razvojne mejnike. Težave so opazne predvsem na socialnem področju v povezavi z organizacijo igre in druženja s sovrstniki. Otroci so nadpovprečno sposobni na zaznavno- spoznavnem področju, ki vključuje matematične naloge, opazovanje podrobnosti kakršne koli narave in področju govora.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: otroci, razvojna področja, vpliv vzgoje, vpliv tehnologije, razvojni mejniki
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 356; Prenosov: 13
URL Celotno besedilo (0,00 KB)

6.
Analiza osebnostnih značilnosti vrhunskih slovenskih šahistov
Lucija Pust, 2018

Opis: V nalogi je predstavljena analiza osebnostnih profilov slovenskih vrhunskih šahistov. Glavni cilj je bil ugotoviti, kakšne so osebnostne značilnosti vrhunskih slovenskih šahistov in ali se le-te razlikujejo od splošne populacije. Raziskovanje je zajemalo merjenje osebnostnih lastnosti po modelu Velikih pet, samopodobe, samospoštovanja in njegovih izvorov ter optimizma. Vključenih je bilo 5 ženskih in 5 moških slovenskih vrhunskih šahistov (ELO nad 2400 M in nad 2100 Ž). V obliki kratkih osebnostnih profilov smo predstavili izbrane osebnostne lastnosti vrhunskih slovenskih šahistov in šahistk, nato pa preverili, ali obstaja tipičen osebnostni profil šahista oz. šahistke. Nadalje smo preverili, ali obstajajo razlike v izbranih osebnostnih značilnostih med šahisti in šahistkami ter ali se v teh značilnostih razlikujejo od splošne populacije. Po naših rezultatih je tipičen šahist oseba, ki po dimenzijah Velikih pet ne izstopa iz splošne populacije, ima dobro samopodobo in je nagnjen k višjemu samospoštovanju na področju kompetentnosti (občutku lastne sposobnosti in učinkovitosti). Zase misli, da je dovolj dobra, inteligentna, odgovorna in ekstravertirana oseba, ki pa bi lahko bila manj občutljiva in rahlo bolj odločna. Njeno samospoštovanje izvira predvsem iz tekmovanja z drugimi, božja ljubezen pa na njeno samospoštovanje nima velikega vpliva. Ni niti optimist, niti pesimist in na poti pa jo spremlja tudi zmerna mera upanja. Rezultati primerjave med spoloma so pokazali, da se moški čutijo bolj sposobne in učinkovite od žensk. Drugih razlik med spoloma nismo našli.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: šah, osebnost, osebnostne zančilnosti, samopodoba, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 303; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)

7.
Obravnava dislektičnih otrok v slovenskih srednjih šolah
Lara Obreza, 2015

Opis: V današnjem svetu si težko predstavljamo uspehe brez nenehnega učenja in šolanja, kar za sabo privede neizbežno potrebo po obvladovanju črk in številk. Nemalo otrok v svetu črk in številk vidi težavo. Pravimo jim dislektiki. Dislektiki imajo lahko težave v šoli in pri učenju, še posebej, če njihova obravnava skozi leta šolanja ni bila primerna. V nalogi smo preučevali dojemanje in obravnavo srednješolca z disleksijo iz različnih vidikov. Ugotavljali smo, kako dislektika dojema in obravnava zakonodaja, šolski sistem, sošolci. Namen je bil ugotoviti, ali med različnimi vidiki obstajajo razhajanja v dojemanju disleksije, ugotoviti težave, povezane z njo, in spoznati osebo, ki ima tovrstno težavo. Z delom smo predvsem želeli ozavestiti ljudi o disleksiji in njenih težavah. Ugotovili smo, da se intervjuvanci zavedajo, da je disleksija trajna težava, v grobem poznajo tudi njeno simptomatiko in samo obravnavanje – dislektika obravnavajo kot sebi enakega in so mu ob težavah pripravljeni priskočiti na pomoč. Tudi s samo integracijo in vključevanjem v razred dislektik ne zaznava posebnih težav. Ugotovili pa smo, da se pomoč, predpisana po zakonodaji, v šoli žal ne izvaja v celoti. Šolski sistem in starši med seboj ne sodelujejo najbolje, a so kljub temu dislektiku v oporo takrat, ko pomoč potrebuje. Kot v večini primerov ima tudi družina dislektika pomembno vlogo pri podpori, pomoči in izobraževanju dislektika.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, učne težave, disleksija, branje, pisanje, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 326; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

8.
Povezanost vadbe joge s kakovostjo duševnega zdravja
Karolina Ovijač, 2018

Opis: Sodobni način ţivljenja prinaša ljudem različne posledice, ki vplivajo tako na fizično kot tudi duševno zdravje. Odsotnost duševnega zdravja je zelo obremenjujoče tako za posameznika, njegove svojce in tudi za druţbo. Poleg klasičnega načina zdravljenja, se v praksi uveljavlja tudi alternativni pristop kot pomoč pri zdravljenju ali ohranjanju duševnega zdravja, ki je zelo pomembno tudi za fizično zdravje. Ena izmed čedalje bolj priljubljenih alternativnih metod je tudi joga. Alternativne oblike zdravljenja duševnih motenj so pomembne predvsem v tem, da spremljajo osnovno zdravljenje, še posebej, če so motnje velike, potem ju nujno tudi zdravljenje s strani uradne medicine. Za jogo lahko rečemo, da je veliko več kot le telesna vadba, je vadba duha in vodi posameznike k odkrivanju samega sebe. V diplomski nalogi smo preučevali razlike v individualni percepciji kvalitete ţivljenja in duševnega zdravja med posamezniki, ki se redno ukvarjajo z jogo in tistimi, ki se ne. Raziskava je pokazala, da posamezniki, ki vadijo jogo bolje spijo, so bolj sproščeni in imajo bolj kvalitetno ţivljenje. Na osnovi rezultatov lahko trdimo, da obstajajo razlike v kvaliteti ţivljenja na področju duševnega zdravja med posamezniki, ki vadijo jogo in tistimi, ki jo ne v korist prvih. Razlike pa ne obstajajo med spoloma. Iz rezultatov raziskave lahko sklepamo, da so tisti, ki vadijo jogo bolj zadovoljni tako s svojim duševnim, kot tudi s fizičnim zdravjem. Rezultati zaradi priloţnostnega vzorčenja in premajhnega števila, niso posplošljivi na celotno populacijo.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: joga, alternativne metode zdravljenja, duševno zdravje, duševne motnje, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 370; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (929,88 KB)

9.
Spodbujanje samostojnosti 1-3 letnih otrok v vrtcu
Irena Zelinšček, 2017

Opis: V diplomskem delu smo se osredotočili na pomen in spodbujanje samostojnosti 1 – 3 letnih otrok. Veliko staršev je namreč prepričanih, da je njihov otrok še premajhen, da bi opravljal določene aktivnosti, ki so primerne za njegovo starost. V teoretičnem pregledu smo opredelili pojem samostojnost, razvojne mejnike v starosti 1 – 3 let na področju govora, telesnega razvoja, intelektualnega, socialnega in čustvenega razvoja. Predstavili smo načine kako otroke spodbujamo k samostojnosti, kaj pomeni, če so starši prezahtevni oziroma popustljivi ter kakšne vzgojne metode za spodbujanje samostojnosti uporabljajo vzgojitelji v vrtcu. Nadalje je predstavljena raziskava, ki smo jo izvedli med starši 1-3 letnih otrok, ter vzgojiteljicami v vrtcu. Preverjali smo, kako starši razumejo in spodbujajo samostojnost otrok, ter ali so njihova pričakovanja do svojih otrok v tej starosti realna, prezahtevna ali popustljiva. Preverjali smo tudi kakšna je stopnja samostojnosti 1 – 3 letnih otrok, ki obiskujejo vrtec, in tistih, ki vrtca ne obiskujejo in kako vzgojiteljice spodbujajo samostojnost otrok v vrtcu. Ugotovili smo, da starši spodbujajo samostojnost svojega otroka tako, da mu večkrat pokažejo in razložijo neko aktivnost, ter mu pri tem pomagajo. Rezultati kažejo, da so starši otrok v starosti 1 – 3 let preveč popustljivi, saj menijo, da je njihov otrok še premajhen za določeno opravilo oziroma aktivnost. Tako starši, kot tudi vzgojitelji v vrtcu se bojijo za varnost otrok, vendar jim kljub temu omogočijo samostojno gibanje. Starši otrok, ki ne obiskujejo vrtca pogosto preveč posegajo v otroško igro in s tem zavirajo otroka, da bi sam prišel do rešitve. Ugotovili smo tudi, da so otroci, ki obiskujejo vrtec bolj samostojni pri vsakodnevnih opravilih in da se vzgojiteljice v vrtcu poslužujejo dobrih metod, za spodbujanje otroke k samostojnosti. Rezultati so lahko uporabni za izobraževanje staršev o zmožnostih otrok in primernem spodbujanju njihove samostojnosti.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: predšolski otrok, samostojnost, spodbujanje, vzgoja, razvojne faze in mejniki
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 475; Prenosov: 25
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Zadovoljstvo pri delu v javnem in zasebnem sektorju in njegovi vzroki
Manca Sladoje, 2017

Opis: V diplomskem delu smo se osredotočili na pomen in spodbujanje samostojnosti 1 – 3 letnih otrok. Veliko staršev je namreč prepričanih, da je njihov otrok še premajhen, da bi opravljal določene aktivnosti, ki so primerne za njegovo starost. V teoretičnem pregledu smo opredelili pojem samostojnost, razvojne mejnike v starosti 1 – 3 let na področju govora, telesnega razvoja, intelektualnega, socialnega in čustvenega razvoja. Predstavili smo načine kako otroke spodbujamo k samostojnosti, kaj pomeni, če so starši prezahtevni oziroma popustljivi ter kakšne vzgojne metode za spodbujanje samostojnosti uporabljajo vzgojitelji v vrtcu. Nadalje je predstavljena raziskava, ki smo jo izvedli med starši 1-3 letnih otrok, ter vzgojiteljicami v vrtcu. Preverjali smo, kako starši razumejo in spodbujajo samostojnost otrok, ter ali so njihova pričakovanja do svojih otrok v tej starosti realna, prezahtevna ali popustljiva. Preverjali smo tudi kakšna je stopnja samostojnosti 1 – 3 letnih otrok, ki obiskujejo vrtec, in tistih, ki vrtca ne obiskujejo in kako vzgojiteljice spodbujajo samostojnost otrok v vrtcu. Ugotovili smo, da starši spodbujajo samostojnost svojega otroka tako, da mu večkrat pokažejo in razložijo neko aktivnost, ter mu pri tem pomagajo. Rezultati kažejo, da so starši otrok v starosti 1 – 3 let preveč popustljivi, saj menijo, da je njihov otrok še premajhen za določeno opravilo oziroma aktivnost. Tako starši, kot tudi vzgojitelji v vrtcu se bojijo za varnost otrok, vendar jim kljub temu omogočijo samostojno gibanje. Starši otrok, ki ne obiskujejo vrtca pogosto preveč posegajo v otroško igro in s tem zavirajo otroka, da bi sam prišel do rešitve. Ugotovili smo tudi, da so otroci, ki obiskujejo vrtec bolj samostojni pri vsakodnevnih opravilih in da se vzgojiteljice v vrtcu poslužujejo dobrih metod, za spodbujanje otroke k samostojnosti. Rezultati so lahko uporabni za izobraževanje staršev o zmožnostih otrok in primernem spodbujanju njihove samostojnosti.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: zadovoljstvo, dejavniki, motivatorji, javni sektor, zasebni sektor, plače, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 290; Prenosov: 3
.docx Celotno besedilo (1,53 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh