Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 180
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga in vpliv Ivana Krambergerja pri osamosvojitvi Republike Slovenije : magistrsko delo
Ivan Kramberger, 2025, magistrsko delo

Opis: Vloga in vpliv Ivana Krambergerja sta danes, pri kritičnem vrednotenju dogodkov v času slovenske osamosvojitve, podcenjena in lahko strnjeno povemo, da se na karizmatičnega politika, dobrotnika in ljudskega človeka Ivana Krambergerja danes enostavno pozablja. Vsekakor Ivan Kramberger ni bil ključen akter demokratičnega prehoda Slovenije ob koncu 80. in v začetku 90. let 20. stoletja, prav tako ni igral ključne vloge v osamosvojitvenih procesih in ni sodeloval pri vzpostavitvi parlamentarne demokracije v Sloveniji. Moramo pa mu pritrditi, da je imel velik vpliv in vlogo pri mobilizaciji prebivalstva na plebiscit za odcepitev Slovenije od Jugoslavije, prav tako je imel veliko vlogo na bojiščih desetdnevne vojne za Slovenijo, saj je kot mirovnik v beli obleki preprečil marsikatero smrt na bojišču in s svojo pojavo ter karizmo pripomogel, da se je vojna končala brez dodatnih žrtev. Vsekakor je imel Ivan Kramberger veliko vlogo na področju humanitarnosti in dobrodelnosti tako pred kot med in po vojni za osamosvojitev Slovenije, saj je s svojim posebnim pristopom in nemajhno dobrodelnostjo rešil prenekatero stisko Slovencev. Novinarji so izračunali, da je za čas svojega življenja daroval ogromne vsote, prav tako je sklad Ivana Krambergerja po smrti pomoči potrebnim razdelil preko milijon evrov sredstev. Na podlagi raziskave, poglobljenih intervjujev in ustvarjanja filma Beli bojevnik v črni obleki ugotavljamo, da sta bila vloga in vpliv Ivana Krambergerja na osamosvojitev Slovenije velika in izvedena na njegov, poseben način. Tudi njegovo ime se je ohranilo v pozitivni luči in duh Ivana Krambergerja živi dalje med Slovenkami in Slovenci. Politični vrh sicer še do danes ni prepoznal vloge in vpliva Ivana Krambergerja. Upamo si trditi, da bo Ivan Kramberger, dobri človek iz Negove, ostal v našem kolektivnem spominu kot nekdo, ki je na drugačen, poseben način popestril nemirne čase nastajanja naše nove države in pripomogel k temu, da smo se razvili v moderno demokratično družbo ob tem, da je vsakemu nastavil ogledalo.
Ključne besede: Ivan Kramberger, osamosvojitev, Republika Slovenija, demokracija, vojna, humanitarnost, dobrodelnost, politika, država
Objavljeno v ReVIS: 15.07.2025; Ogledov: 36; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (803,97 KB)

2.
Upravljanje in urejanje vojnih grobišč v Republiki Sloveniji : magistrsko delo
Gregor Ivanušič, 2025, magistrsko delo

Opis: Vojna grobišča so pomembna mesta kolektivnega spomina in opomina na vojne ter povojno nasilje, ki je zaznamovalo različna zgodovinska obdobja. Skrb za njihovo ohranjanje ter dostojen pokop posmrtnih ostankov ni le del varovanja kulturne dediščine, temveč tudi izraz moralne in družbene odgovornosti. Predstavljajo spoštovanje do umrlih in pravico do urejenega ter pietetnega mesta pokopa žrtev. Slovenija je bila zaradi svoje geografske lege pogosto prizorišče vojaških spopadov, kar se odraža v izjemni razširjenosti vojnih grobišč. Na severnem Primorskem prevladujejo pokopališča iz prve svetovne vojne, medtem ko so grobišča druge svetovne vojne in narodnoosvobodilnega boja prisotna skoraj v vsakem kraju. Posebno poglavje predstavljajo prikrita povojna grobišča, katerih je na slovenskem ozemlju evidentiranih več kot 800. Ta se pogosto nahajajo na težko dostopnih krajih, kot so kraške jame, brezna in gozdovi, kar njihovo urejanje dodatno otežuje. Država ima dolžnost skrbeti za vojna grobišča, kar izhaja tudi iz spoštovanja ustavne pravice do človekovega dostojanstva – pravice, ki velja tudi po smrti. Vzdrževanje teh krajev presega zgodovinski vidik, saj ima pomembno vlogo v sodobni demokratični družbi ter temelji na pravnih in etičnih načelih. Upravljanje in urejanje vojnih grobišč ima tudi ključno vlogo v okviru tranzicijske pravičnosti, ki vključuje pravico do resnice, odgovornosti, sprave in trajnega miru. Gre za proces, ki omogoča prehod iz obdobja kršitev človekovih pravic v obdobje demokracije in pravne države. Upravljanje vojnih grobišč je zato eno ključnih orodij tranzicijske pravičnosti, saj prispeva k razumevanju zgodovine, družbenemu soočenju s preteklostjo in doseganju sprave. Upravljanje in urejanje vojnih grobišč je interdisciplinaren in občutljiv proces, ki zahteva strokoven, zakonit in nepristranski pristop. Za učinkovito upravljanje je ključno sodelovanje različnih strok, kot so zgodovinska, arheološka, antropološka, forenzična, pravna in družboslovna. Prav tako je pomembna vključitev javnosti, svojcev in civilne družbe, ki lahko prispevajo k večji transparentnosti in verodostojnosti procesa. Le celosten, vključujoč in spoštljiv pristop lahko zagotovi dolgoročno varstvo vojnih grobišč in krajev spomina.
Ključne besede: grobišče, vojno grobišče, vojaško grobišče, prikrita vojna grobišča, vojaško pokopališče, žrtve vojn, tranzicijska pravičnost
Objavljeno v ReVIS: 15.07.2025; Ogledov: 34; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (5,62 MB)

3.
Zaščita otrok v kazenskem postopku in njihova celostna obravnava : magistrsko delo
Nina Đurđević, 2025, magistrsko delo

Opis: Pričujoče delo temelji na predstavitvi projekta za vzpostavitev prve Hiše za otroke v Sloveniji po modelu Barnahus, ki je vodilni evropski model za obravnavo otrok, žrtev nasilja in spolnih zlorab, v kateri bodo na usklajen in učinkovit način celostno obravnavani otroci, žrtve tovrstnih kaznivih dejanj, v skladu z mednarodnimi smernicami in standardi. Projekt odlikuje celovit pristop, kjer bodo na enem mestu združeni vsi strokovni sočasni kazenskopreiskovalni postopki ter nudena strokovna psihosocialna in terapevtska pomoč ter podpora v otrokom varnem in prijaznem okolju za zmanjšanje in preprečevanje sekundarne viktimizacije ter morebitnih dolgotrajnih posledic. S tem bo vzpostavljen okvir, v katerem se bodo krepile in povezovale dobre prakse, širila načela za ustrezno podporo in zaščito otrok ter njihovih pravic in delovanje v smeri otrokovih najboljših koristi. Povečati je treba zavedanje in potrebo po ključni vzpostavitvi otrokom prijaznih služb in po otrokom prijazni obravnavi ter učinkovitem odzivanju na pravni osnovi, torej po otrokom prijaznem pravosodnem sistemu, za preprečevanje ponovnih travmatičnih izkušenj. V ta namen se je pokazala potreba po pripravi novega Zakona o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njihovi celostni obravnavi, ki je osnova za vzpostavitev Javnega zavoda Hiša za otroke. Učinkovita udeležba otrok v sodnih postopkih je ključna za izboljšanje delovanja pravosodja, glavno vodilo pa je spoštovanje otrokovega dostojanstva, svobode in enakega obravnavanja. Kazniva dejanja, kot so spolno izkoriščanje in spolne zlorabe, sodijo med najhujše oblike nasilja nad otroki. V prihodnosti je treba omogočati izvajanje aktivnosti in sprejemati še bolj učinkovite ukrepe, neposredni učinek teh ukrepov pa je dvig ozaveščenosti splošne in strokovne javnosti o razširjenem obstoječem družbenem problemu. Slovenija je z uvedbo projekta in vzpostavitvijo Hiše za otroke naredila velik korak naprej v smeri reševanja obravnavane problematike, sistem pa bo treba vzdrževati z dobrimi mehanizmi podpore, z upoštevanjem smernic za prijazno obravnavo žrtev kaznivih dejanj, ustreznim dostopom do sodnega varstva in temeljito obravnavo. Otrokom je treba omogočiti enake možnosti in življenje brez nasilja.
Ključne besede: nasilje nad otroki, celostna obravnava, sekundarna viktimizacija, otrokom prijazno pravosodje, forenzični intervju
Objavljeno v ReVIS: 10.07.2025; Ogledov: 121; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

4.
Ureditev digitalnih platform in oglaševanje v kontekstu novega Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPOT-1) : magistrsko delo
Pia Koprivc, 2025, magistrsko delo

Opis: V sodobni družbi so digitalne platforme postale ključni element poslovnega okolja – omogočajo inovativne poslovne modele in ustvarjajo gospodarsko vrednost, hkrati pa prinašajo nove izzive v smislu varstva potrošnikov in praks oglaševanja. S sprejetjem nove zakonodaje želi zakonodajalec okrepiti zaščito potrošnikov na digitalnih platformah, vključno z regulacijo oglaševanja. Pri pisanju sem si pomagala z deskriptivno metodo, primerjalno metodo, metodo kompilacije, pravno analizo oz. analitično metodo, metodo študije primerov, aksiološko metodo in deduktivno metodo. Namen magistrskega dela je celovito prikazati novo ureditev digitalnih platform, vključno z vidikom oglaševanja in zakonsko ureditev varstva potrošnikov po novem zakonu. Ugotovila sem, da novi Zakon o varstvu potrošnikov širi definicijo blaga na digitalne vsebine ter uvaja posebne zahteve za njihovo dobavo, kar povečuje zaščito potrošnikov in transparentnost v digitalnem prostoru. Akt o digitalnih storitvah bo v prihodnosti preoblikoval regulacijo digitalnih platform in oglaševanja, saj uvaja nove obveznosti glede varnosti in odgovornosti ter uporabnikom omogoča večji nadzor nad osebnimi podatki. Odločitve Sodišča EU v primerih Uber in Airbnb so prispevale k oblikovanju pravnega okvira za digitalne platforme, s čimer so okrepile regulacijo ekonomije delitve in izboljšale pravice potrošnikov, hkrati pa spodbudile poštene konkurenčne pogoje ter postavile temelje za prihodnje zakonodajne pobude v EU. Ugotovitve magistrskega dela poglabljajo razumevanje ureditev in zakonskih določb, ki se nanašajo na digitalne platforme in oglaševanje, kar je koristno tako za zakonodajalce kot tudi druge zainteresirane strani pri razvoju pravičnega in učinkovitega okvira za varstvo potrošnikov na digitalnih platformah.
Ključne besede: varstvo potrošnikov, oglaševanje, digitalna platforma, digitalna storitev, Akt o digitalnih storitvah
Objavljeno v ReVIS: 10.07.2025; Ogledov: 127; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

5.
The conundrum of the Piran Bay : Slovenia v. Croatia - the case of maritime delimitation
Matej Avbelj, Jernej Letnar Černič, 2007, izvirni znanstveni članek

Opis: Drawing borders between countries has historically been a very demanding task, often underpinned by deeply-rooted emotions that suppress the argumentative dialogue and reasoning and in too many cases has led to long-term general deterioration of relationships which may devolve into war. As the title suggests, the focal point of this paper will be a legal assessment or a legal prediction of the outcome of the maritime border delimitation dispute between Slovenia and Croatia in the northernmost part of the Adriatic Sea, namely in the Piran Bay. The paper will be structured into four parts. In the first part the authors will present the factual context of the dispute, followed by a presentation of the legal arguments that both countries have laid on the table so far. In the third hermeneutical part, these legal arguments will be applied to the factual context assessed in light of valid international law and especially the existing jurisprudence on international juridical and non-juridical bodies, including the practice of other states in similar cases. In the last part the authors will predict the outcome of the case as if they were the arbitrators or the judges of a tribunal to whom the dispute between Slovenia and Croatia will most likely eventually be referred to.
Ključne besede: arbitraža, mednarodno pravo, morske meje, pomorsko pravo, Slovenija, Hrvaška
Objavljeno v ReVIS: 24.06.2025; Ogledov: 178; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (761,73 KB)

6.
Kršitev človekovih pravic kot posledica arbitrarnosti državnih organov : magistrsko delo
Laura Gril, 2025, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se osredotoča na vprašanje kršitev človekovih pravic, ki so nastale kot posledica arbitrarnosti oziroma samovoljnega ravnanja državnih organov. Magistrsko delo se poglobi v dve ključni vprašanji. Prvi del obravnava splošni koncept arbitrarnega ravnanja državnih organov v povezavi s pomenom človekovih pravic v mednarodnem pravu, ter težo vpliva arbitrarnosti državnih organov na omenjene človekove pravice, kjer so izpostavljene najpogostejše napake ob analizi različnih pravnih mehanizmov, ki zajemajo pravico do poštenega sojenja, pravni pouk v navezavi na pravna sredstva, ugotovitev dejanskega stanja, korektnost zaslišanj ter hišnih preiskav. Raziskava magistrskega dela se osredotoča na dejstva, kako tovrstne prakse, ki jih izvajajo državni organi vplivajo na tako uveljavljanje kot tudi samo varovanje človekovih pravic posameznikov ter opozarja na morebitne nepravilnosti ter kršitve pravnih standardov, vzpostavljenih v Evropski konvenciji za človekove pravice ter v samem nacionalnem pravu držav pogodbenic, kot je Republika Slovenija. Po tem, ko v prvem delu spoznamo napake, s strani države, ko poseže posamezniku v pravice, se porodi vprašanje, kdaj pa država lahko legitimno poseže v posameznikove pravice, sploh primarne, kot je pravica do življenja. Drugi del magistrskega dela obravnava kriterije, ki utemeljujejo legitimnost uporabe smrtne kazni v smislu zakonitega državnega posega v primarne pravice posameznika v Združenih državah Amerike, kjer obravnava tako pravne kot tudi moralne in etične vidike uporabe smrtne kazni v ameriškem sodnem sistemu ter pregled konkretnih primerov v namen raziskave, ali so dokazi zoper obsojencev dovolj trdni za izvršitev tovrstne kazni.
Ključne besede: človekove pravice, arbitrarnost, državni organi, kršitve, legitimnost
Objavljeno v ReVIS: 19.05.2025; Ogledov: 388; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (2,85 MB)

7.
Vloga Evropske unije pri odpravljanju prisilnega dela v globalnih dobavnih verigah : magistrsko delo
Luka Miladinović, 2025, magistrsko delo

Opis: Prisilno delo predstavlja hud poseg v človekovo dostojanstvo, a kljub temu ostaja zelo razširjena praksa v svetovnem gospodarstvu. Eden od glavnih akterjev pri tem vprašanju so transnacionalne korporacije, katerih globalno poslovanje pogosto presega meje držav, zaradi česar je težko določiti njihovo odgovornost. Evropska unija (EU) ima pomembno vlogo pri reševanju tega razširjenega problema kot velika gospodarska sila ter zagovornica človekovih pravic in dostojnega dela po svetu. V magistrskem delu je bila poglavitno uporabljena analiza relevantnih pravnih aktov. Študija primera je bila uporabljena na primeru Kitajske in Bangladeša z namenom boljšega razumevanja vzrokov prisilnega dela, vloge korporacij in vloge EU pri njegovem odpravljanju. V zaključku je bila pri podaji odgovorov na raziskovalna vprašanja uporabljena sinteza. Namen magistrskega dela je bil analizirati učinkovitost zakonodaje in zunanje politike EU pri reševanju problematike prisilnega dela v globalnih dobavnih verigah. Ugotovitve raziskovanja kažejo, da se prisilno delo pojavlja zaradi kumulacije vzrokov, kot so revščina, diskriminacija, neformalne oblike dela, migracije, nizki delovni standardi, kršenje pravic delavcev in izkoriščanje korporacij. Pomankanje odgovornosti gospodarskih družb za kršenje človekovih pravic vsekakor pripomore k obstoju prisilnega dela v svetovnih dobavnih verigah. EU uporablja številna sredstva zunanje, trgovinske in razvojne politike z namenom odpravljanja prisilnega dela v tretjih državah, njihova učinkovitost pa je odvisna od specifičnega odnosa z državo, v kateri EU želi spodbuditi spoštovanje človekovih pravic. Nova Uredba o prisilnem delu in Direktiva o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnosti postavljata nove standarde v boju proti prisilnem delu v globalnih dobavnih verigah, vendar se postavljajo dvomi o njunem kakovostnem izvajanju v praksi. Hkrati obstaja bojazen, da bi nove zahteve lahko ogrozile konkurenčnost evropskih podjetij v svetovnem gospodarstvu. Delo bo pripomoglo k boljšemu razumevanju priložnosti in izzivov, s katerimi se EU srečuje pri svojih prizadevanjih za odpravo prisilnega dela v državah globalnega juga. Kot tako bo uporabno za raziskovalce, ki se ukvarjajo s področjem varstva človekovih pravic zunaj meja EU.
Ključne besede: prisilno delo, globalne dobavne verige, človekove pravice v gospodarstvu, skrbni pregled, Evropska unija, Uredba o prisilnem delu
Objavljeno v ReVIS: 19.05.2025; Ogledov: 374; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

8.
How do we ensure a clean and healthy environment in Slovenia?
Jernej Letnar Černič, 2023, predgovor, uvodnik, spremna beseda

Ključne besede: varovanje okolja, poplave, pravni predpisi, Slovenija, uvodniki
Objavljeno v ReVIS: 02.04.2025; Ogledov: 376; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (42,19 KB)

9.
The politics of climate change
Jernej Letnar Černič, 2024, predgovor, uvodnik, spremna beseda

Objavljeno v ReVIS: 24.03.2025; Ogledov: 340; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (47,04 KB)

10.
Kako do varnega, čistega, zdravega in trajnostnega okolja v Sloveniji?
Tanja Malovrh, Matej Avbelj, Gorazd Justinek, Jernej Letnar Černič, 2024, strokovni članek

Objavljeno v ReVIS: 24.03.2025; Ogledov: 352; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (110,07 KB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh