1. Pomen človekovih pravic in izvrševanje sodb ESČPVesna Brdnik, 2016 Opis: Človekove pravice današnjega časa so izjemnega pomena, saj so temelj civilne in demokratične družbe. Skozi zgodovino so se uveljavile v številnih listinah, dokumentih in ne nazadnje tudi v ustavah. Vzori ustav ZDA, francoske ustave (Deklaracija o pravicah človeka in državljana) so bili vodilo za pisanje ustav v evropskem prostoru. Zaščita ljudi s človekovimi pravicami pred oblastjo in pred arbitrarnimi posegi v življenje ljudi daje ljudem pravno varstvo, ki ga zagotavljajo redna in ustavna sodišča. Po grozotah druge svetovne vojne je bila Evropa na vrhuncu spoznanja, da morajo biti človekove pravice vključene v najvišje pravne akte držav in tako je nastala skupna mednarodna organizacija, z željo in ciljem po preprečitvi takšnih dejanj v prihodnje. Tako kot smo bili ljudje skozi zgodovino priča mnogim kršitvam človekovih pravic, smo tudi danes. Obstoj institucije, kot je Svet Evrope, je izjemnega pomena, saj v okviru nadzora Odbora ministrov Sveta Evrope skrbi za dosledno in učinkovito spoštovanje človekovih pravic v državah podpisnicah ter za ohranjanje načela pravne države, demokracije, pluralizma in enakosti pravic za vse ter vsakršno prepoved diskriminacije. Odbor skrbi za učinkovito izvrševanje in implementacijo sodb Evropskega sodišča za človekove pravice ter od držav terja politično voljo, moralno etiko, da storijo vse potrebno, da je za človekove pravice in izvršitev sodb poskrbljeno. Države imajo torej pozitivno pravno obveznost, da uresničujejo sodbe ESČP in preprečujejo podobne kršitve, izhajajoč iz odločb ESČP v prihodnje ter da se domača sodišča posamezne države članice sklicujejo na sodno prakso ESČP. Vendar ni vedno tako in je od držav potrebno terjati večjo politično voljo, da izvrši posamezno sodbo. To je še posebej pomembno pri težjih primerih, kadar za pritožnike vsakršen predlog trajanja postopka in nedoslednost pušča v njihovem življenju trajne in škodljive posledice. Zagotovitev pravičnega zadoščenja je za pritožnika ključnega pomena, zato si morajo države prizadevati, da bo v prihodnje nerešenih zadev čim manj in da bo storjeno vse, da bodo človekove pravice resnično uresničene v posamičnem pravnem redu držav članic.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: sodna praksa, človekove pravice, Evropsko sodišče za človekove pravice, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic, Slovenija, Evropska unija, diplomske naloge
Objavljeno: 17.08.2017; Ogledov: 4293; Prenosov: 317
 Celotno besedilo (1,03 MB) |
2. Implementacija glasbenih kvot v slovenske radijske programeTomaž Čop, 2016 Opis: v radijske programe. Glasbene kvote so predmet spora med zagovorniki in nasprotniki že desetletja, vse tja od prve uvedbe v začetku tega tisočletja. Spor pa ni nekaj, kar bi bilo samo slovensko, prav v vseh državah, kjer so uzakonjene kvote, potekajo burne polemike o smiselnosti le-teh. Z vsako spremembo pa se zdi, da se prepad med zagovorniki in nasprotniki samo povečuje: medtem ko glasbeniki trdijo, da bo brez kvot slovenska glasba z leti propadla, in se politiki sklicujejo na nacionalno identiteto, pomembnost slovenske besede in spodbujanje slovenske ustvarjalnosti se na drugi strani lastniki radijskih postaj in glasbeni uredniki pritožujejo nad prevelikim posegom v uredniško svobodo, nad uničevanjem radijske krajine, nad preveliko regulacijo programski vsebin, ki vodijo radio, v teh težkih časih, ko se spreminja medijska krajina zaradi interneta, socialnih omrežij in streaming servisov, v vse bolj obrobno področje vpliva na potrošnike glasbe. Polemike o smiselnosti kvot so se iz malih bitk med posameznimi aktivisti znotraj glasbene scene na eni in nekaterih radijcev na drugi strani v preteklosti prelevile v pravo vojno med dvema gospodarskima panogama, glasbeno in radijsko industrijo, ki sta vsaka na svojem bregu. Vse skupaj je problematično, ker se nekaterih učinkov na kratek rok ne da izmeriti, saj ne obstajajo kazalci za boljšo ali slabšo glasbo, tako da je težko zaključiti, ali se kvaliteta slovenske glasbe zaradi kvot izboljšuje, ob poplavi glasbe, ki jo je omogočila relativno poceni, vsakomur dostopna snemalna tehnika, pa se tudi na večjo ali manjšo količino glasbe ne moremo opreti. Edini relevantni podatki so analize dogajanja na glasbenem in radijskem trgu v državah, ki imajo kvote in se s problematiko ukvarjano že več let, nekatere tudi desetletij. Edino, kar je skupno vsem državam, ki imajo kvote že desetletja, je težnja glasbene in radijske industrije, da se najde način, kako sistem obiti, ga zlorabiti, zmanipulirati ali izkoristiti sebi v prid, pri tem pa je nacionalna glasba po navadi bolj žrtev kot pa privilegiranka. Seveda pa tukaj ne smemo pozabiti tudi na politike, ki jim je trkanje po prsih z domačo besedo in zaščito kulturnih vrednot naroda vedno priročna gesta za nabiranje političnih točk. V pričujoči nalogi poskušam predstaviti zgodovino radia in radijskih kvot, pregledati sisteme kvot po drugih državah, predvsem Evrope, pa tudi nekaterih svetovnih glasbenih velesil, in vzroke zaradi katerih je prišlo do spreminjanja medijske zakonodaje v zadnjem letu. Sprejem sprememb in popravkov medijske zakonodaje v delu, ki določa višino in način implementacije kvot v slovenske radijske programe, je bil po besedah predlagateljev nujen predvsem zaradi odprave zlorab dosedanje ureditve. Dobršen del naloge je namenjen predstavitvi problemov, s katerimi se srečujejo glasbeni uredniki pri implementaciji problemov, na katere so radii opozarjali, pa jih zakonodajalec ni upošteval, predvsem pa dejanske številke predvajanj slovenske glasbe na radijskih programih pred in po uvedbi. Predstavljene so možne zlorabe obstoječega sistema in predvsem posledice, ki jih bodo kvote dolgoročno glede na izkušnje iz tujine imele na slovenski radijski trg in slovensko glasbeno ustvarjalnost.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: glasbeni programi, slovenska glasba, radijski trg, radijske postaje, Zakon o medijih, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno: 17.08.2017; Ogledov: 3503; Prenosov: 156
Celotno besedilo (2,27 MB) |
3. Slovenstvo na avstrijskem Koroškem v luči slovenske narodne skupnosti ter političnih in domovinskih organizacij večinskega narodaŠpela Gomboc, 2016 Opis: Ne moremo mimo dejstva, da se koroški Slovenci skozi vso zgodovino vključujejo v avstrijske politične stranke in poskušajo biti del političnega prostora. Žal pa se avstrijske politične stranke skozi zgodovino niso pokazale kot tiste, ki bi bile slovenski narodnostni skupnosti v Republiki Avstriji izrazito naklonjene. Danes, ko so človekove pravice domala dnevna aktualna tema vsakega demokratičnega političnega prostora, se nam samoumevno zastavljajo vprašanja, če je slovenska narodna skupnost na avstrijskem Koroškem politično sprejeta kot njeno dejstvo oziroma se še vedno najdejo taki, ki se ukvarjajo z vprašanjem vindišarstva na eni strani in slovenstva na drugi ter razlikami med njimi. Zanima nas tudi, če so prepričanja o (ne)obstoju Vindišarjev obratno sorazmerna z odnosom avstrijskih političnih strank in domovinskih organizacij do pravic, ki gredo slovenski manjšini. Zato temo širimo, da bi izvedeli, kako vindišarska društva opredeljujejo svojo identiteto in gledajo na koroške Slovence ter njihove pravice. S tem delom ugotavljamo umestitev slovenske narodne skupnosti v avstrijsko okolje na Koroškem, s tem pa tudi sprejetost te v političnih krogih in med predstavniki koroških Slovencev. Raziskavo podpiramo s pregledom zgodovinskih dejstev, pravne podlage in skozi intervju s pričevanji nekaterih vidnejših predstavnikov te manjšinske skupnosti, predstavniki avstrijskih političnih strank in predstavniki nekaterih tako imenovanih domovinskih organizacij. Kritično prikazujemo trenutne razmere in umeščenost slovenske narodne skupnosti v avstrijsko okolje ter prizadevanja politike za priznanje slovenske narodne skupnosti v Republiki Avstriji in njeno uveljavljanje. Raziskava daje pomembne zaključke o odnosu avstrijskih domovinskih organizacij in tudi uradne politike do slovenske manjšine v Republiki Avstriji, še posebej ker v zadnjem času v tem oziru ne zasledimo nobene vidnejše primerjave. V najbolj bistvenih delih naših zaključnih sklepanj ugotavljamo, da prepričanja o (ne)obstoju Vindišarjev niso obratno sorazmerna z odnosom avstrijskih političnih strank in domovinskih organizacij do pravic, ki gredo slovenski manjšini. Še vedno pa zaznavamo "vindišarski" boj z izpovedano slovensko manjšino glede "količine" pravic, ki gredo eni ali drugi strani. Morda pa so prav vindišarska prizadevanja, da bi - tako kot koroški Slovenci - dosegli svojo ustavnopravno zaščito tisto, kar jih nezavedno spominja na svoje pravo poreklo, pa čeprav preko izražanja "windisch", ki v je v izvornem pomenu tako ali tako sinonim za slovenstvo.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Koroški Slovenci, Vindišarji, Brambovci, Heimatdienst, varstvo manjšin, plebiscit, Avstrijska državna pogodba, Slovenija, Avstrija, Magistrske naloge
Objavljeno: 17.08.2017; Ogledov: 2771; Prenosov: 136
Celotno besedilo (1,94 MB) |
4. Primerjava inovacijske politike Slovenije in FinskeRegina Gruden, 2016 Opis: Slovenija si je v vseh resolucijah, ki zadevajo znanost, zadala visoke cilje. Ali jih tudi dosega ali ne, pa se sprašujejo večinoma samo znanstveniki in zaposleni na znanstvenih institucijah in univerzah. Večine Slovencev znanost ne zanima, jemljejo jo kot oddaljen, odvečen in nepotreben element, nemalokrat kot breme v proračunu, kot dejavnost, ki jo je treba financirati, vendar od nje ni pričakovati kakšnega povratnega finančnega učinka. Znanstveniki pa večinoma ugotavljajo, da vlaganja v slovensko znanost zaostajajo za razvitimi državami in da se razmere za raziskovalno delo in raziskave kljub visokoletečim resolucijam ne izboljšujejo. Slovenski znanstveniki tako preveč časa, ki bi ga lahko kreativno uporabili za ustvarjanje presežkov, izmenjavo znanja s kolegi po svetu in sodelovanje z gospodarstvom, porabijo za reševanje vsakodnevnih eksistenčnih problemov, zaradi česar je njihovo znanje vse premalo uporabljeno v praksi. Finska je v Evropi vodilna med gospodarsko in družbeno izrazito odprtimi državami, na prodročju inovacij je že leta na prvem mestu. S svojo odprtostjo lahko na eni strani izkorišča evropski in globalni trg za vse bolj omejeno prodajo lastnih izdelkov in storitev, na drugi strani pa potenciale globalnega trga vse bolj vključuje v svoj razvoj. Na osnovi povsem praktične primerjave normativov in rezultatov, usmeritev in želja sem razložila, česa v slovenski znanosti še nismo storili, da bi se s svojimi rezultati na področju inovacij bolj približali vodilni državi v Evropi, torej Finski. Dejstvo je, da je Finska v zadnjih letih odprla dvanajst tisoč visoko kakovostnih delovnih mest in sklenila več tisoč poslov. Iz Slovenije pa je v tem času odšlo vsaj 400 mladih doktorjev znanosti. Izkušnje učinkovite Finske inovacijske politike so lahko dobra osnova za izvedbo popravkov na področju zakonodaje in financiranja inovacijske dejavnosti v slovenskem okolju.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: inovacijska politika, nacionalni inovacijski sistem, raziskave, razvojna politika, razvojna strategija, Obzorje 2020, Slovenija, Finska, magistrske naloge
Objavljeno: 17.08.2017; Ogledov: 2972; Prenosov: 140
Celotno besedilo (935,78 KB) |
5. Pravni vidiki udeležbe slovenskega podjetja na azerbajdžanskem trguDarija Jamnik, 2016 Opis: Mnoga slovenska podjetja se zaradi znižanja gospodarske rasti in konkurence na domačem trgu odločajo za širitev na bolj oddaljene trge. Republika Azerbajdžan, kavkaška dežela ognja, ki je zelo bogata z nafto, predstavlja našemu gospodarstvu oziroma podjetjem velik izziv na področju mednarodnega sodelovanja. Za gospodarska podjetja je med drugim pomembno, da imajo stabilno poslovno okolje, torej ustrezno zakonodajo ter pravosodni sistem, ki deluje hitro in pravično. Pri tem ima pomembno vlogo tudi država ter vse njene institucije. Magistrska naloga z raziskovalnim pristopom prouči slovensko in azerbajdžansko zakonodajo ter le-to analizira tudi v odnosu do Evropske unije oziroma njenih smernic. Izpostavljen je primer dobre prakse internacionalizacije podjetja na azerbajdžanski trg. Raziskovanje obsega tudi problematiko mednarodnega sodelovanja, s katero se srečujejo akterji, zlasti glede pomoči naše države pri osvajanju tujega trga ter nadaljnjih pričakovanj od azerbajdžanskega trga. Rezultati magistrske naloge kažejo na nujnost sprememb in odpravo pomanjkljivosti na področju gospodarske politike mednarodnega sodelovanja ter nujno zagotovitev temeljnih pogojev za vzdržno gospodarsko rast in razvoj v Republiki Sloveniji.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: mednarodno sodelovanje, poslovno okolje, internacionalizacija, slovenska podjetja v tujini, azerbajdžanski trg, Slovenija, Azerbajdžan, magistrske naloge
Objavljeno: 22.08.2017; Ogledov: 2737; Prenosov: 78
Celotno besedilo (13,00 MB) |
6. Analiza postopka pridobitve gradbenega dovoljenjaBarbara Kljun, 2016 Opis: Področje urejanja prostora in graditve objektov urejajo štirje krovni zakoni iz leta 2003, ki so bili že večkrat spremenjeni in dopolnjeni tako, da so postali nepregledni in med seboj neusklajeni, poleg tega to področje ureja kopica sektorskih zakonov in podzakonskih predpisov s področja ohranjanja narave, varstva okolja, upravljanja z vodami, kmetijskih zemljišč in gozdov, varstva kulturne dediščine. Postopek izdaje gradbenega dovoljenja je zagotovo eden izmed najzahtevnejših upravnih postopkov, v katerem se prepletata javni interes in zasebni interes posameznika. Upravni organ je v postopku dolžan varovati javni interes, hkrati pa mora paziti na to, da pravice posameznika ne omejujejo pravice drugih. Investitor mora v postopku izdaje gradbenega dovoljenja premagati številne administrativne ovire, medtem ko uradniki v upravnih enotah pogosto opozarjajo na slabo pripravljene prostorske akte, pomanjkljivo in neusklajeno projektno dokumentacijo, na veliko število med seboj neusklajenih področnih predpisov, vse to pa negativno vpliva na pravno varnost investitorjev. Zaradi povečanja zagotovitve pravne varnosti in posledično zaupanja v državni aparat bi bilo potrebno poenotiti zakonodajo na tem področju. Pomemben dejavnik v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja predstavljajo tudi odnosi med udeleženci postopka. Uradniki se pogosto srečujejo z jeznimi ali prizadetimi sosedi in velik dosežek je, če uradniku uspe, da se stranke med seboj pobotajo oziroma sklenejo določen kompromis.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: urejanje prostora, poseg v prostor, gradnja objektov, gradbeno dovoljenje, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 3144; Prenosov: 168
Celotno besedilo (662,08 KB) |
7. Človekove pravice duševno bolnih osebRebeka Kocbek, 2016 Opis: Človekove pravice duševno bolnih oseb so opredeljene v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah, Ustavi Republike Slovenije, Zakonu o duševnem zdravju ter v različnih mednarodnih pogodbah in konvencijah. Zakon o duševnem zdravju je v Republiki Sloveniji kot takšen v veljavi od leta 2008. Glede sprejetja zakona je bilo veliko polemik in nesoglasij ter tudi kritik, predvsem na račun pomanjkljivosti v zakonu, na kar je opozarjal Žmitek. Pojem duševno bolne osebe nam je še nekako znan, ko se srečamo s pojmoma duševno bolne osebe in duševne motnje v razvoju, pa se večina ljudi znajde v dilemi. Velikokrat se zgodi, da se pojma zamenjuje, zato je pomembno, da ju ločimo. Pri duševno bolnih osebah je pomembno poudariti človekove pravice in njihovo spoštovanje, saj lahko pride do zlorabe pravic. Te osebe se v družbi težko znajdejo in potrebujejo pomoč. Pomoč je potrebna predvsem pri hospitalizaciji, da ne pride do kršitve oziroma zlorabe človekovih pravic. Dokumenti, kot so Zelena knjiga, Evropski pakt za duševno zdravje in dobro počutje in Akcijski načrt za področje duševnega zdravja v Evropi, so dokumenti, ki pripomorejo k izboljšanju stanja duševno bolnih oseb v družbi in v državah članicah Evropske unije.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: duševno bolne osebe, duševne motnje, duševno prizadeti, človekove pravice, hospitalizacija, stresne motnje, javno duševno zdravje, Slovenija, Evropska unija, diplomske naloge
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 3180; Prenosov: 167
Celotno besedilo (1,06 MB) |
8. Diskriminacija na podlagi evropskega državljanstva in vpliv na vsakodnevno življenje v Republiki SlovenijiČrtomir Kurnik, 2016 Opis: Delo govori o diskriminaciji na področju evropskega državljanstva. Predstavljeno je evropsko državljanstvo, kako se je skozi zgodovino razvijalo in kakšne pravice to prinaša evropskim državljanom. Vse skupaj je predstavljeno s pomočjo zgodovinsko pomembnih dejstev, zakonodaje in prakse evropskega sodišča. Sledi razlaga diskriminacije na podlagi evropskega državljanstva, ki opredeli diskriminacijo v Evropi, predstavi vrste diskriminacije in pravno prakso s tega področja v Evropi. Sledijo študije treh primerov iz Slovenije, ki natančno predstavijo diskriminacijo na podlagi evropskega državljanstva. Glede na pogoje, ki jih slovenski subjekti postavljajo za pridobitev določenih storitev in blaga, so predstavljeni trije hipotetični primeri, ki so nato ocenjeni, ali takšna situacija pomeni diskriminacijo na podlagi evropskega državljanstva ali ne. Na podlagi študij je izdelano poglavje, ki predstavi vpliv diskriminacije evropskega državljanstva na vsakodnevno življenje evropskih državljanov, ki živijo v Sloveniji, kjer na podlagi hierarhije Maslowih potreb ugotovimo, ali in kako diskriminacija na podlagi evropskega državljana vpliva na vsakodnevno življenje evropskih državljanov, ki ne živijo v svoji državi ampak v drugi državi članici EU. Delo stremi k vprašanju diskriminacije evropskega državljanstva v Sloveniji in ugotavljanju, kako ta vpliva na življenje drugih evropskih državljanov v Sloveniji.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: diskriminacija, državljanstvo, evropsko državljanstvo, evropski državljani, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 2841; Prenosov: 139
Celotno besedilo (2,43 MB) |
9. |
10. |
