1. Razvoj človekovih pravic po 2. svetovni vojni v Evropi in analiza pravice do svobode izražanja : magistrsko deloLina Sadar, 2025, master's thesis Abstract: V današnjem času si je težko predstavljati svet brez človekovih pravic in temeljnih svoboščin, a temu ni bilo vedno tako. Gre za temeljna pravna načela tako EU, kot tudi vsake sodobne države danes. Kršitve, kot so se dogajale med II. svetovno vojno, so razlog, da imamo danes vrsto mednarodnih dokumentov, ki zagotavljajo spoštovanje človekovih pravic. Trdimo lahko, da je ravno II. svetovna vojna podlaga za sprejetje mednarodnega pravnega akta Splošne deklaracije človekovih pravic in posledično vseh nadaljnjih kodifikacij z dotičnega področja. Sprejetje Deklaracije nedvomno predstavlja bolj usklajeno ter organizirano borbo za človekove pravice. Človekove pravice so danes univerzalne in pripadajo vsakomur, ne glede na osebnostne okoliščine. To dejstvo je sicer znano slehernemu posamezniku, a kljub temu v praksi še vedno prihaja do kršitev le-teh. Ena izmed značilnosti človekovih pravic je tudi v tem, kakšna je obveznost države glede njene implementacije in spoštovanja, na tem mestu govorimo o pozitivnem in negativnem vidiku človekovih pravic. Človekove pravice danes praviloma niso absolutne. Ena izmed temeljnih konstitutivnih pravic, ki jih mora zagotavljati vsaka demokratična in pravna država, je pravica do svobode izražanja. Gre za pravico, ki je zagotovljena tako na mednarodnopravni ravni, kot tudi na evropski ter nacionalni. Zapisana je v Listini EU in prav tako v Evropski konvenciji za človekove pravice, saj le-ta sodi med najpomembnejše stebre svobodne demokratične družbe. Čeprav sama pravica praviloma ni absolutna, pa ima v sodni praksi pogosto prednost pred drugimi pravicami. Slovenska Ustava se tukaj razlikuje od drugih evropskih ustav, saj ureja dotično pravico v dveh ustavnih določilih, medtem ko večina ustav le-to ureja v enem. Sodna praksa, ki se navezuje na svobodo izražanja je zelo pestra, saj v praksi še vedno prihaja do kršitev in zlorab pravice, tako da je obravnavana tema magistrskega dela tudi pregled pilotnih in aktualnih sodb tako ESČP kot USRS. Keywords: človekove pravice, Evropska unija, svoboda izražanja, Ustava RS, ESČP Published in ReVIS: 19.05.2025; Views: 284; Downloads: 11
Full text (1,36 MB) |
2. Ustavna ureditev BiH in vprašanje pristojnosti entitet : magistrsko deloUroš Vukosavljević, 2025, master's thesis Abstract: Magistrsko delo se v času širše mednarodne krize in približajoče se tridesete obletnice mirovnega sporazuma, ki je končal vojno zaradi ponovne oziroma večne aktualnosti teme spreminjanja državnih meja na Balkanu, ukvarja z Bosno in Hercegovino kot samostojno, a kompleksno in na geopolitične premike občutljivo državo. Delo s pregledom zgodovinskega razvoja in veljavnega prava ugotavlja temeljne značilnosti ustavnega sistema države in obliko državne ureditve. Pri določanju državne ureditve je ključno vprašanje notranjih odnosov v državi in vprašanje pristojnosti med relevantnimi subjekti. Raziskava se v večjem delu, razen kjer je to res nujno potrebno za razumevanje in kontekst, izogiba obravnavanju oboroženega konflikta, ki bi zahteval samostojno obravnavo, temveč se posveča predvsem ustavni ureditvi oziroma predvojnim in povojnim družbenim dogovorom treh bosansko-hercegovskih konstitutivnih narodov. V magistrskem delu so bile za prikaz ustavnega razvoja in njegovih značilnosti uporabljene naslednje metode, in sicer kompilacijska, sistematična zgodovinska in deskriptivna metoda. Z analitično, normativno-dogmatično in sociološko metodo pa delo skuša dognati resničen namen ustavodajalca in družbeni odnos do takšnega družbenega/državnega dogovora, ki je posledica mednarodnega mirovnega sporazuma. V nalogi je bilo ugotovljeno, da je Bosna in Hercegovina federacija s konfederalnimi elementi in je v veliki meri odvisna od mednarodne skupnosti, kot enotna država pa ima prihodnost zgolj ob upoštevanju načela konstitutivnosti, in sicer pod pogojem, da se opusti želja po prisilni unitarizaciji. V zvezi s tem je bilo ugotovljeno, da entiteti, po tem ko pristojnosti preneseta na zvezno raven, ne moreta enostransko razveljaviti zvezne zakonodaje in pristojnosti prenesti nazaj na entitetsko raven po postopkih za sprejemanje entitetske zakonodaje. Keywords: Bosna in Hercegovina, Dayton, ustava, entitete, pristojnosti Published in ReVIS: 14.04.2025; Views: 361; Downloads: 18
Full text (1,98 MB) |
3. Razvoj ustavnosti v Republiki Albaniji : magistrsko deloAdrian Maliqi, 2025, master's thesis Abstract: Magistrsko delo Razvoj ustavnosti v Republiki Albaniji bo predstavilo ustave v tej državi od njenega nastanka, tj. leta 1912. V delu bo predstavljeno tudi bogato obče pravo, kjer bo poudarek na treh zakonikih, od katerih dva nosita ime po dveh albanskih herojih, in sicer Lekë Dukagjiniju in Gjergj Kastriotiju Skenderbegu. Sprva bo predstavljeno obče pravo, nato pa bo delo predstavilo ustave v obdobju od nastanka države in vse do konca druge svetovne vojne. Videli bomo, da je Albanija v tem času imela kar štiri ustave, pri čemer je bila prva plod mednarodnih sil. Nadalje bo delo predstavilo obdobje po drugi svetovni vojni, ko na oblast pride Enver Hoxha in z njim komunizem. V tem obdobju je Albanija imela tri ustave, pri čemer je bila zadnja iz leta 1976 najbolj rigorozna. Po padcu komunizma se je nato soočala z novimi izzivi, kateri ji do tedaj niso bili znani, saj je več kot 40 let preživela v izolaciji, odrezana od sveta. V začetku ’90 let sprejme ustavni zakon, ki je bil v veljavi do leta 1998, ko je bila sprejeta ustava. Delo bo predstavilo ta ustavni zakon in odločbe Ustavnega sodišča v tem času, tj. od 1992 do 1996. Slednje z namenom, da vidimo, kako so tedaj razmišljali ustavni sodniki. Nadalje bo delo predstavilo ustavo iz leta 1998 in pa zelo zanimivo ter odmevno reformo pravosodja iz leta 2015, ki je bila zahtevana s strani EU kot pogoj za začetek pristopnih pogajanj. Keywords: Albanija, ustava, obče pravo, Enver Hoxha, komunizem, demokracija Published in ReVIS: 14.04.2025; Views: 286; Downloads: 10
Full text (1,63 MB) |
4. Zakonodajne pristojnosti predsednika Republike Slovenije : magistrsko deloEdita Beganović, 2024, master's thesis Abstract: Predsednik republike je v Sloveniji formalno šef države, kar bi za nepoučenega zlahka pomenilo, da odloča o vsem ali vsaj o večini zadev, pomembnih za državo. Toda v Sloveniji velja načelo delitve oblasti, kar pomeni, da se oblast deli na tri veje: zakonodajno, sodno in izvršilno. Vse tri se izvajajo neodvisno druga od druge, a se med seboj bolj ali manj učinkovito omejujejo in nadzorujejo s pomočjo mehanizmov zavor in ravnovesij. Zakonodajna pristojnost je v Sloveniji rezervirana predvsem za državni zbor, ki ga sestavljajo poslanci, izvoljeni neposredno s strani državljanov. Načelo delitve oblasti pa ni strogo ločeno. Tako ima predsednik republike poleg svojih klasičnih pristojnosti, kot sta predstavljanje države in vrhovno poveljstvo nad oboroženimi silami, pristojnosti tako na izvršilnem področju kot na zakonodajnem področju. V okviru zakonodajnih pristojnosti lahko izreče mnenje o posameznem zakonskem vprašanju, razglaša zakone, razpiše volitve v državni zbor, ga skliče ali razpusti, državnemu zboru v izvolitev predlaga sodnike ustavnega sodišča, pet članov sodnega sveta, varuha človekovih pravic, v imenovanje pa jim predlaga guvernerja, viceguvernerje, člane računskega sodišča in pooblaščenca za dostop do informacij javnega značaja. Magistrska naloga poleg zakonodajnih pristojnosti predsednika Republike Slovenije analizira tudi zakonodajne pristojnosti predsednikov Italije, Nemčije, Ukrajine, Egipta, Južne Afrike, Turčije, Kitajske in Brazilije. Keywords: predsednik republike, zakonodajna pristojnost, zakonodaja, ustava, parlament Published in ReVIS: 06.02.2025; Views: 444; Downloads: 36
Full text (1,14 MB) |
5. Omejitev gibanja prosilcem za mednarodno zaščito : magistrsko deloVesna Kovač, 2024, master's thesis Abstract: Migracije, kot so preseljevanje – priseljevanje in izseljevanje ljudi – so stalnica skozi stoletja. Poznamo več oblik migracij, ki potekajo med državami: svobodne, regularne migracije posameznikov, ki državo svojega bivanja spremenijo v okviru obstoječe zakonodaje in po lastni volji; migracije zaradi prisile – ko ljudje bežijo ali ko posamezniki zaradi upravičene bojazni pred preganjanjem ali ko v strahu množično bežijo pred kolektivnimi kršitvami humanitarnega prava ali osnovnih človekovih pravic in drugih okoliščin predvsem zaradi različnih katastrof in konfliktov; migracije, ki so nezakonite in ki zadevajo nedovoljene, ilegalne prehode meja in bivanje v tuji držav brez ustreznega dovoljenja. Za razliko od socialnih in ekonomskih migracij ter priseljevanja gre pri azilu za univerzalno človekovo pravico posameznika, ki je zapustil svojo matično državo, da bi se izognil političnemu, rasnemu, verskemu, narodnostnemu ali katerikoli drugi obliki preganjanja. Azil je eno izmed razmerij, ki ureja vez med posameznikom in državo, je pa tudi hkrati oblika zaščite, ki preprečuje preganjanje, in jo podeli ciljna država osebi, ki vstopi na njeno ozemlje in ki ni zmožna poiskati ali pridobiti zaščite v državi izvora. Zakon o mednarodni zaščiti definira prosilca za mednarodno zaščito kot osebo, državljana tretje države ali osebo brez državljanstva, ki je v Republiki Sloveniji podal ustrezno prošnjo za azil. Begunci pa imajo tudi dolžnosti. Njihove dolžnosti zajemajo dolžnost spoštovanja ustavne ureditve, zakonov, predpisov in drugih splošnih aktov Republike Slovenije. Včasih pa begunci te dolžnosti tudi kršijo ali pa se jim izogibajo, kar vodi do potrebnih ukrepov; eden izmed ukrepov je tudi omejitev gibanja beguncev. Svoboda gibanja je ena od temeljnih človekovih pravic in države, ki so članice EU, lahko le-to omejijo pod zakonsko strogo določenimi pogoji predvsem zaradi varovanja javne varnosti, varovanja javnega reda, varovanja javnega zdravstva ter nujnih razlogov v javnem interesu. Pri omejitvi gibanja beguncem je potrebno le-to zakonsko dosledno spoštovati, saj v nasprotnem primeru pride do kršitve človekovih osnovnih pravic. V primeru pritožb zaradi omejitve gibanja obstajajo različne sodne prakse in različni pogledi na zakone, kar pa gre predvsem na račun neusklajenih nacionalnih zakonodaj na območju Evropske unije. Keywords: omejitev gibanja, prosilci za mednarodno zaščito, begunci, azil, človekove pravice, svoboda gibanja Published in ReVIS: 15.01.2025; Views: 465; Downloads: 35
Full text (1,16 MB) |
6. Pravni in socialni položaj ujgurske manjšine : magistrsko deloŽan Brecelj, 2024, master's thesis Abstract: Ujguri so kot etnična populacija turškega izvora z bogato kulturno tradicijo in edinstvenim načinom življenja pomemben del svetovne kulturne dediščine. Kljub temu se je skozi zgodovino ta manjšina pogosto znašla v središču burnih političnih in družbenih konfliktov, v katerih se je že večkrat morala boriti celo za svoj obstanek. Na žalost so Ujguri tudi danes izpostavljeni številnim težavam, ki so povezane s temi preteklimi konflikti. Največjo grožnjo za ujgursko manjšino tako iz pravnega kot socialnega vidika predstavlja Ljudska republika Kitajska, ki z namenom ohranjanja stabilnosti in nadzora nad njihovo domorodno regijo Xinjiang temeljito posega v njihove pravice in kakovost življenja. Ker je geopolitični vpliv Kitajske na mednarodni ravni vedno večji, jih je njihov boj za pridobitev dejanske politične avtonomije privedel do določene stopnje družbene marginalizacije v skoraj vseh drugih državah, v katerih prebivajo. Številne države, s katerimi si Ujguri delijo zgodovinske in kulturne vezi, so trenutno vzpostavile pomembne politične in gospodarske vezi s Kitajsko, kar negativno vpliva na odnose med temi državami in Ujguri. To magistrsko delo poskuša oceniti, kakšno je trenutno stanje v večjih ujgurskih skupnostih po svetu, predvsem z vidika spoštovanja temeljnih človekovih pravic in zagotavljanja učinkovite zaščite in podpore ranljivim etničnim manjšinam. Posledično so tudi poudarjene največje težave, ki Ujgurom preprečujejo, da bi se učinkovito integrirali v družbo ter uživali vse tiste pravice, ki bi jim na podlagi mednarodnega prava temeljnih človekovih pravic morale pripadati. Nazadnje se poskušajo analizirati tudi potencialni ukrepi in pravni pristopi za odpravo teh problemov. Keywords: Ujguri, človekove pravice, Xinjiang, kulturni genocid, avtonomija, preganjanje, Srednja Azija Published in ReVIS: 15.01.2025; Views: 481; Downloads: 34
Full text (1,97 MB) |
7. Pravice letalskih potnikov v EU in analiza novejše sodne prakse : magistrsko deloTjaša Kužnik, 2024, master's thesis Abstract: Potovanje z letalom je postalo nepogrešljiv del sodobnega globaliziranega sveta, zaradi česar je zaščita pravic letalskih potnikov bistvenega pomena za zagotavljanje varne in pravične izkušnje vseh uporabnikov letalskih storitev. Pravno varstvo letalskih potnikov, ki spada v širšo kategorijo varstva potrošnikov, vključuje širok nabor pravic in ukrepov, ki letalskim potnikom omogočajo pravično obravnavanje in ustrezno pomoč v primeru nevšečnosti, kot so zamuda leta, odpoved leta, zavrnitev vkrcanja, izguba prtljage in podobno. Evropska unija je na zadevnem področju sprejela številne uredbe in s tem vzpostavila celoten okvir, ki letalskih potnikom zagotavlja pravico do obveščenosti, oskrbe, odškodnine, povračila stroškov ali spremembe poti in številne druge. Ta prizadevanja niso le izraz pravne zaščite, temveč tudi temelj zaupanja potrošnikov v trg in v ponudnike storitev, kar prispeva k stabilnosti in poštenosti evropskega trga kot celote. Na razvoj varstva letalskih potnikov pa je vplivala tudi sodna praksa, ki je sprejete predpise dopolnjevala, razlagala in s tem nepogrešljivo vplivala na pravice letalskih potnikov, kot jih poznamo danes. Sodišče Evropske unije je skozi svoje sodbe pojasnilo številne vidike varstva letalskih potnikov, kot so definicije leta, izrednih razmer, pogoji za upravičenost do odškodnine in podobno, kar je prispevalo k jasnosti, predvidljivosti in enotnosti uveljavljana pravic po celotni Evropski uniji. Ker pa je predmetno področje izredno kompleksno in dinamično je potrebno nenehno spremljanje in preučevanje tudi novejše sodna prakse in njenega doprinosa. Zakonodajni okvir in sodna praksa zagotavljata celovito zaščito letalskih potnikov kot potrošnikov, kar krepi pravno varnost, predvidljivost in njihovo zaupanje v pravni sistem ter v poštenost trga storitve zračnega prometa. Keywords: pravice letalskih potnikov, varstvo potrošnikov, letalsko pravo, zavrnitev vkrcanja, odpoved leta, zamuda leta Published in ReVIS: 15.01.2025; Views: 474; Downloads: 85
Full text (1,17 MB) |
8. Razvoj akademske svobode od Sokrata do danes : magistrsko deloOki Petrov, 2024, master's thesis Abstract: Razvoj akademske svobode od Sokrata do danes predstavlja zapleteno transformacijo človeške družbe, od religije prek filozofije do tehnologije. Evolucija človeške misli se začne s Sokratovo dialektiko in Platonovo Akademijo, ki jo v srednjem veku pričakata teološko nasprotovanje in inkvizicija. Pojav Kopernikove heliocentrične razlage, Gutenbergovega tiskalnega stroja in učenje Galilea Galileja privedejo do sveta, v katerem Descartes izreče znamenite besede »cogito ergo sum« ter obrne filozofsko smer nazaj k človeku. Tam ga dočaka usodni Immanuel Kant, katerega učenje naznani prihod nihilizma – prihod Nietzscheja, ki svojo destruktivno misel preda M. Heideggerju in odnosu človeka do tehnike, da bi po njem končali pri Baudrillardu in matrici ničnosti. Akademska svoboda se znotraj te evolucije pojavi na samem začetku pri Sokratu in Platonu ter se skozi čas »ohranja« pri posamičnih znanstvenikih. Šele s Humboldtovo ustanovitvijo moderne univerze v Berlinu leta 1809 lahko začnemo govoriti o akademski svobodi v sodobnem pomenu besede. Univerze postanejo središča razvoja umetnosti in znanosti, vendar se pravna zaščita akademske svobode tako v Evropi kot ZDA pojavi sorazmerno pozno. Pojem akademske svobode še danes večinoma ni izrecno omenjen v ustavah držav, medtem ko so področni zakoni, v katerih se opredeljuje akademska svoboda, nemalokrat tarča strokovnih kritik. Danes je akademska svoboda v svetu zelo različno zaščitena. In tukaj ne gre le za formalne, ampak tudi vsebinske razlike. Znotraj akademske svobode se ne nahajata le svoboda raziskovanja in poučevanja, ampak tudi avtonomija univerze, družbena odgovornost in tisto, brez česar akademske svobode ne bi bilo: svoboda izražanja, združevanja, govora. Trend zmanjševanja akademske svobode je danes opazen v številnih državah. Digitalizacija šolstva ob tem predstavlja nove izzive akademski svobodi, kjer se kitajski model tehnološke diktature zaenkrat razvija brez zaznavne alternative zahodnega sveta. Razvoj pametnih mest zahteva digitalno preobrazbo družbe in s tem tudi izobraževanja. Akademska svoboda se zato vse bolj izpostavlja tako v svoji svobodi kot nesvobodi. Keywords: akademska svoboda, digitalizacija, znanost in umetnost, pravo, ustava, tehnologija Published in ReVIS: 15.01.2025; Views: 390; Downloads: 2
Full text (1,84 MB) |
9. Ureditev umetne prekinitve nosečnosti v državah članicah Evropske unije : magistrsko deloLina Mele, 2024, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava ureditev umetne prekinitve nosečnosti v državah članicah Evropske unije, kar je tema v središču pravnih, političnih in družbenih razprav. Analizirajo se različni zakonodajni pristopi, ki jih države članice EU uporabljajo pri urejanju te pravice, ter vpliv teh ureditev na dostopnost in varnost postopka. Raziskovalna metodologija temelji na pravni analizi, ki vključuje preučevanje pravnih aktov držav članic EU, sodno prakso ustavnih sodišč in Evropskega sodišča za človekove pravice, relevantne mednarodne pravne instrumente ter statistične podatke o dostopnosti in izvedbi umetnih prekinitev nosečnosti. Opredeljeni so relevantni pojmi in pravila ter opisano trenutno stanje pravne in ustavnopravne ureditve v državah članicah EU. Cilj raziskave je bil ponuditi celovit pregled trenutne ureditve umetne prekinitve nosečnosti v EU, ugotoviti spremembe v zakonodaji, identificirati najboljše prakse in politike, ki zagotavljajo varnost in dostopnost postopka, ter osvetliti vpliv evropskih institucij na nacionalne politike, s poudarkom na raznolikosti pristopov znotraj EU. Ključne ugotovitve raziskave kažejo na velike razlike v zakonodaji med državami članicami, kar ustvarja neenakosti v dostopnosti in pravni zaščiti žensk. Medtem ko so nekatere države v zadnjih letih uvedle restriktivnejše ukrepe, druge svoje zakonodaje liberalizirajo pod pritiskom mednarodnih organizacij in evropskih institucij. Ugotovitve so lahko dragocen vir za nadaljnje raziskave in prispevajo k večji ozaveščenosti javnosti o trenutnem stanju ter izzivih, kar lahko vpliva na oblikovanje javnega mnenja in spodbuja podporo za potrebne zakonodajne spremembe. Keywords: umetna prekinitev nosečnosti, reproduktivne pravice žensk, Evropska unija, sodna praksa, evropske institucije Published in ReVIS: 15.01.2025; Views: 403; Downloads: 17
Full text (1,12 MB) |
10. Varstvo človekovih pravic v razmerju do varstva lastnine in poslovne dejavnosti delodajalca : magistrsko deloSebastjan Puhek, 2024, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava nadzor delodajalcev v zasebnem sektorju nad zaposlenimi v smislu varovanja poslovnih interesov gospodarske družbe, ko zaposleni kršijo notranja pravila in hkratnega spoštovanja temeljnih človekovih pravic. Z metodo analize strokovnih znanstvenih del in sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice ter slovenske sodne prakse smo preučili posege v pravico do zasebnosti predvsem iz vidika spoštovanja 8. člena EKČP in 35. ter 38. člena URS. Ugotovili smo legitimne razloge za zagotavljanje poslovne dejavnosti in nadzora nad spoštovanjem delovnih sredstev in predmetov v lasti delodajalca. Raziskali smo potrebo po uravnoteženju med pravicami delodajalca in zasebnostjo zaposlenega v smislu varovanja poslovne dejavnosti. Ugotovili smo, da so gospodarske družbe v Sloveniji, odgovorne za spoštovanje človekovih pravic, ne glede družbeno politični sistem. Pri varovanju poslovne dejavnosti ne smejo posegati v človekove pravice. Mednarodni dokumenti in nacionalna zakonodaja ter aktivni državni ukrepi izpostavljajo pomen varovanja človekovih pravic v gospodarstvu. Evropsko sodišče za človekove pravice skozi svojo sodno prakso zahteva konkretne ukrepe za zaščito človekovih pravic. Gospodarske družbe v Sloveniji niso bile obravnavane pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, kar pomeni, da se v Sloveniji spoštujejo človekove pravice. Na podlagi magistrskega dela želimo poudariti pomen spoštovanja človekovih pravic v gospodarstvu pred nezakonitimi posegi v pravico do zasebnosti, ob varovanju poslovne dejavnosti in je zato treba pred izvedbo ukrepov natančno preučiti dopustnost in zakonitost ukrepov. Pri tem je pomembno, da je izvajanje nadzora nad zaposlenimi v skladu z načeloma transparentnosti in sorazmernosti. Z delom želimo k znanosti dodati spoznanja, ki jih ponujajo različne oblike platformnega dela, in uporabo različnih aplikativnih rešitev, ki predstavljajo pripomočke pri izvajanju gospodarske dejavnosti in s tem tudi povečano možnost zlorabe. Keywords: človekove pravice, načelo sorazmernosti, nadzor nad zaposlenim, osebnostne pravice, pravica do zasebnosti, spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu, zasebni sektor Published in ReVIS: 04.12.2024; Views: 488; Downloads: 18
Full text (1,10 MB) |