Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 191
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Ustavnopravno varstvo zakonske zveze in družine
Saša Golob Hodnik, 2016

Opis: Zakonska zveza in družina sta pomembna instituta, ki ju pravno varuje Ustava Republike Slovenije in Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, visoke standarde pa opredeljuje tudi pravo Evropske unije. Družina je najbolj naravna in osnovna ter hkrati tudi najbolj ranljiva življenjska skupnost, zaradi česar morajo biti ukrepi države glede družinskega življenja ustrezni, da ne presežejo namena, ki mu sledijo. Država mora predpisati in izvajati le smotrne ukrepe, ki so v življenjskih situacijah pričakovani in hkrati opravičljivi. Zakonska zveza, zunajzakonska skupnost in istospolna partnerska skupnost so prav tako izredno občutljive življenjske skupnosti, ki jih med seboj kreirajo odrasli, pogosto pa so vezane tudi na družinsko življenje. Zunajzakonska skupnost postaja vedno pogostejša oblika partnerske skupnosti, saj se partnerji redkeje odločajo za sklenitev zakonske zveze. Zunajzakonska skupnost prinaša pod določenimi pogoji enake pravne posledice za partnerja, nekatere pa so pridržane izrecno za zakonca. Vedno pogostejša oblika je tudi istospolna partnerska skupnost, ki pravno ni izenačena z različnospolno skupnostjo in vzbuja srdite razprave med strokovno in laično javnostjo. Po večletnih poskusih spremembe zakonodaje je bil letos sprejet Zakon o partnerski zvezi, ki se bo začel uporabljati februarja 2017 in za istospolne pare uvaja enake pravne posledice, kot jih ima zakonska zveza, a brez možnosti posvojitev in postopkov biomedicinske oploditve. Pomembno za družino in zakonsko zvezo, zunajzakonsko skupnost in istospolno partnersko skupnost je tudi mednarodno pravno varstvo, ki ima s svojimi obsodbami držav članic veliko moč vpliva na nacionalne zakonodaje. Magistrsko delo nudi celovit pregled slovenske in evropske zakonodaje ter sodne prakse, ki je odsev trenutnih aktualnih družbenih razmer in pokaže morebitne potrebe po spreminjanju predpisov.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: zakonska zveza, zunajzakonska skupnost, istospolna partnerska skupnost, Ustava Republike Slovenije, Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Ustavno sodišče Republike Slovenije, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic, Evropsko sodišče za človekove pravice, Slovenija, magistrske naloge
Objavljeno: 17.08.2017; Ogledov: 1467; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (863,62 KB)

2.
Omejitve človekovih pravic v policijskem postopku ugotavljanja identitete
Damijan Kolarič

Opis: V magistrskem delu sem predstavil omejitve človekovih pravic in spoštovanje le teh v policijskih postopkih. Natančneje sem jih predstavil v policijskem postopku ugotavljanja identitete, ki predstavlja prvi stik s policistom. V uvodu magistrskega dela sem predstavil človekove pravice v policijskih postopkih. Tu sem predstavil etiko v policiji, Kodeks slovenske policije in Evropski kodeks policije ter varstvo človekovih pravic v policijskih postopkih. Osrednji del magistrskega dela sem namenil ugotavljanju identitete in identifikacijskem postopku. Predstavil sam postopek ugotavljanja identitete po Zakonu o nalogah in pooblastilih policije in omejitve človekovih pravic v tem postopku. Prav tako sem predstavil analizo Odločbe Ustavnega sodišča RS, št. U-I-152/03-13, o oceni ustavnosti prvega odstavka 35. člena Zakona o policije, ki je policistom dajal podlago za ugotavljanja identitete, analizo Odločbe Ustavnega sodišča RS, št. U-I-312/11-21, o oceni ustavnosti prve alineje prvega odstavka 63. člena in 64. člena Zakona o policiji, analizo Odločbe Ustavnega sodišča RS, št. U-I-271/08-19, o oceni ustavnosti tretjega in četrtega člena 56. člena Zakona o policiji in analizo Odločbe Ustavnega sodišča RS, št. U-I-272/98-26 o oceni ustavnosti prvega in drugega odstavka 49. člena Zakona o policiji. V zaključnem delu magistrskega dela sem na podlagi tuje literature in zakonodaje predstavil analize ugotavljanja identitete v Nemčiji, v Franciji, v Avstriji, v Belgiji, v Veliki Britaniji, v Združenih državah Amerike in na Hrvaškem ter verifikacijo hipotez, ki sem jih postavil v uvodu magistrskega dela.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: človekove pravice in temeljne svoboščine, varuh človekovih pravic, policijska pooblastila, ugotavljanje identitete, policijski postopek
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 1529; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

3.
Pravni okvir slovenskega babištva
Irena Maguša, 2016

Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko na področju babištva v slovenskem prostoru. V slovenskem zdravstvenem sistemu je pomembno opredeliti vlogo diplomirane babice: pri obravnavi mladostnic in zdravih nosečnic, pri vodenju poroda pri nosečnicah z nizkim tveganjem, pri obravnavi mater v poporodnem obdobju in obravnavi žensk v času menopavze. Zahteve žensk in družin po kontinuirani, celostni in individualni obravnavi so vedno večje. Vzpostaviti je treba sistem, v katerem je ženska že pred nosečnostjo in v nosečnosti ter med porodom in po njem središče obravnave. Vsak posameznik, v našem primeru smo osredotočeni na žensko, ki načrtuje ali pričakuje otroka, mora imeti pravico do informiranega soglasja, zavestne privolitve, zavrnitve medicinske oskrbe, enake obravnave, zdravja, zasebnosti in življenja. Prav na področju reproduktivnega obdobja je treba nameniti večjo pozornost tako izvajalcem storitev kot tudi uporabnikom. Babice morajo prevzeti večjo odgovornost na področju obravnave žensk in njihovih družin v obdobju reprodukcije. V magistrski nalogi smo se dotaknili tudi problematike poroda doma, kjer smo skozi sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice prikazali mnenja pravnih strokovnjakov. Strokovna in zainteresirana javnost je že večkrat opozorila, da področje načrtovanega poroda doma v Sloveniji ni urejeno ne zakonsko ne strokovno. Diplomirane babice v Sloveniji ne pokrivajo vseh svojih področij poklicnega delovanja, ki so zapisana v sektorski direktivi in domači zakonodaji, in tako ženske oziroma družine niso obravnavane s strani diplomiranih babic. Trend razvoja babiške oskrbe v slovenskem prostoru mora slediti že uveljavljenim tujim modelom dobre, kontinuirane in avtonomne babiške skrbi. Interdisciplinarni pristop v babištvu mora temeljiti na kakovostni babiški obravnavi in dokazih, ki so podprti z raziskovalnimi izsledki in s primeri dobre prakse. Primere dobre prakse lahko zasledimo v nekaterih državah Evropske unije. Babice so pred izzivi zagotoviti ženskam in njihovim družinam najvišjo možno kontinuirano obravnavo pred nosečnostjo, v času nosečnosti, med porodom in po porodu. Babištvo ima temeljno nalogo, ki zasleduje cilj zdrava ženska - zdrava družina. Babištvo posega v zelo zgodnje obdobje mladostnic z zdravstvenovzgojnim delom o spolnosti in spolno prenosljivih boleznih, v obdobje ženske pred nosečnostjo, ki vključuje vzgojno-izobraževalno delo na področju načrtovanja družine, vključno s svetovanjem o kontracepciji, v obdobje nosečnice, pripravo na porod in obdobje po porodu, vključno z obravnavo novorojenčka, v obdobje menopavze ter na področje ginekologije in reprodukcije.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: babištvo, diplomirana babica, reproduktivno zdravje, nosečnost, porod, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 1728; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (2,05 MB)

4.
Varstvo nepremične kulturne dediščine na območju nekdanje Jugoslavije v primerjavi z zahodno Evropo
Nataša Nik, 2016

Opis: Magistrsko delo vsebuje predstavitev in analizo sistemov varstva nepremične kulturne dediščine v Sloveniji, Hrvaški, Srbiji, Avstriji, Franciji, Italiji in Veliki Britaniji, ki imajo vsaka svojo državno in pravno ureditev ter različno organiziranost varstva kulturne dediščine. Za države na območju nekdanje Jugoslavije smo raziskali tudi varstvo kulturne dediščine skozi zgodovino in ugotovili, kako se je začelo. Za vse navedene države smo pregledali njihove ustave in zakone na področju varovanja kulturne dediščine. Ugotovili smo, katere so pomembnejše ustanove v posamezni državi, ki vplivajo na varstvo kulturne dediščine, kakšni so pravni temelji in ustavnosodna praksa s področja varstva kulturne dediščine. Ker so obravnavane države večinoma podpisnice glavnih mednarodnih konvencij s področja kulturne dediščine, ki tudi pomenijo mednarodne pravne standarde na področju varstva kulturne dediščine, smo ugotovili, katere konvencije, priporočila, resolucije in listine so bile sprejete, predvsem s strani Sveta Evrope, Unesca in ICOMOS-a. Predstavili smo programe in projekte s področja ohranjanja kulturne dediščine v Evropski uniji. Osredotočili smo se tudi na varstvo narodnih manjšin in njihove kulturne dediščine in na to, katere ustanove so v pomoč na tem področju ter kateri mednarodni in evropski dokumenti so bili sprejeti za reševanje te problematike. Poglavitni rezultati naloge so poglobljena analiza stanja in vzrokov zanj ter na podlagi tega oblikovana izhodišča, ki lahko pomenijo nadaljnjo usmeritev razvoja tega področja v Republiki Sloveniji
Najdeno v: osebi
Ključne besede: nepremična kulturna dediščina, spomeniško varstvo, spomeniki, zavodi za varstvo kulturne dediščine, Unesco, Ministrstvo za kulturo, kulturne dobrine, Svet Evrope
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 1657; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (2,62 MB)

5.
6.
Pomen božjega izročila v ustavnih ureditvah
Miran Klemen, 2015

Opis: Magistrsko delo Pomen boţjega izroĉila v ustavnih ureditvah obravnava razmerja med religijo in drţavo v sodobnem demokratiĉnem svetu. Razmerje in medsebojni odnosi med religijo in drţavo je tema, ki je vedno aktualna, ne glede na ĉasovni okvir, v druţbah sodobnega ĉasa pa je še posebej prisotna zaradi sekularnosti demokratiĉne pluralne drţave. V sodobnih druţbah ne bi smelo biti ovir, da si vsak posameznik in druţbene skupnosti ustvarijo ţivljenje takšno, kot menijo, da je zanje najboljše, in da ga posameznik kot ĉlan skupnosti uţiva v vsej svoji polnosti. Zagotavljanje temeljnih ĉlovekovih pravic in svobošĉin je eden temeljnih postulatov, ki bi moral biti v sodobnem svetu zagotovljen vsakomur. Med te postulate nedvomno spada tudi svoboda do izraţanja vesti in veroizpovedi, ki ne sme biti odvzeta nikomur. Drţava s svojim drţavnim aparatom ne bi smela z nikakršnimi ukrepi in mehanizmi posegati v te pravice posameznika. Sodobne pluralistiĉne drţave morajo s svojimi mehanizmi zagotavljati loĉenost drţave in religije, istoĉasno pa mora drţava zagotavljati pogoje in pozitivno klimo za omogoĉanje širitve veroizpovedi in pravico do izraţanja svobode vesti. Religija in verske zadeve zagotovo ne spadajo pod ingerenco drţave, drţava pa se mora samoomejevati glede vmešavanja v verske zadeve. V tem smislu ne sme pouĉevati in poveliĉevati, še manj pa zavraĉati nobene ideologije in morale, ki ima svoje temelje v verskih naukih oz. religiji.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: vera, morala, moralne vrednote, etika, svoboda vesti, veroizpoved, božje izročilo
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 1854; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

7.
Šeriatsko pravo in njegovi elementi v sodobnih ustavnih sistemih
Petra Kočevar, 2015

Najdeno v: osebi
Ključne besede: islam, muslimani, Evropska unija, šeriatsko pravo
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 1270; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

8.
9.
Moralni, etični in pravni vidik kloniranja
Elke Marks Stoper, 2014

Najdeno v: osebi
Ključne besede: Klon, matične celice, Kloniranje, etika, morala, terapevtsko kloniranje, reproduktivno kloniranje
Objavljeno: 05.09.2017; Ogledov: 1962; Prenosov: 183
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

10.
Pravica do združevanja v slovenskih in primerjalnih dimenzijah
David Lužar, 2014

Najdeno v: osebi
Ključne besede: pravica da združevanja, nevladna organizacija, društvo
Objavljeno: 05.09.2017; Ogledov: 1116; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (778,54 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh