1. Sodišču pridružena mediacija z vidika uresničevanja načela enakega varstva pravic : doktorska disertacijaPeter Felicijan Zorko, 2025, doktorska disertacija Opis: Mediacija je postopek, v katerem tretja oseba pomaga dvema ali več strankam preprečiti, upravljati ali razrešiti njihov konflikt s tem, da jim pomaga pri doseganju vzajemno sprejemljivega dogovora.2 V kolikor se izvaja v okviru sodišč, jo imenujemo sodišču pridružena mediacija. Sodišču pridružena mediacija je v slovenskem pravnem sistemu relativno mlad procesni institut. Je s strani sodišča spodbujena, podprta in usmerjena mediacija.3 V slovenski pravni sistem je bila normativno uvrščena leta 2010 in je doslej prinesla veliko koristnega celotnemu sodnemu sistemu. Kljub začetni uspešnosti pa so se začele v teoriji in praksi na več področjih pojavljati kritike, ki izpostavljajo pomanjkljivosti njene zakonske ureditve in posledično njenega izvajanja v praksi. Problemi, s katerimi se bo ukvarjala disertacija, kažejo, da v praksi stranke posredno ali neposredno pri izvajanju sodišču pridružene mediacije niso obravnave enako, da se zakonodaja v določenih delih v praksi sploh ne izvaja in da država postopkov alternativnega reševanja sporov ne spodbuja v zadostni meri, kljub temu, da je k temu formalno zavezana. Posledično lahko pri dostopu do sodišču pridružene mediacije prihaja do kršitev ustavnih pravic strank. Cilj, ki ga bomo zasledovali, je čim večje število ponujenih mediacij s strani sodišč; čim nižja stopnja zavrnitev s strani strank; čim večje število uspešno izvedenih mediacij in znižanje vpliva subjektivnih dejavnikov pravnih akterjev, ki imajo na stranke in njihovo udeležbo v mediaciji nemalokrat ključni vpliv. Pri tem bomo zasledovali načelo primarnosti mirnega reševanja sporov in skušali dvigniti splošni nivo kulture reševanja sporov. V slovenskem prostoru je bila mediacija teoretično obravnavana že s številnih strokovnih vidikov (pravnega, psihološkega itd.). Predmetna disertacija bo civilno procesno ureditev sodišču pridružene mediacije ocenjevala z ustavnopravnega vidika in tako njeno zakonodajno umestitev kot praktično izvajanje preverjala skozi prizmo temeljnih ustavnih načel, predvsem načela enakosti pred zakonom oziroma iz njega izvirajočega načela enakega varstva pravic. Ocenjujemo, da so ustavna načela najvišji standard, skozi katerega se presoja pozitivna zakonodaja in njeno izvajanje v praksi. Pričujoče delo je nastalo kot analiza in sinteza 15-letnih (na nekaterih sodiščih pa tudi 20-letnih) izkušenj praktičnega izvajanja sodišču pridružene mediacije v slovenskem pravosodju. Ključne besede: mediacija, sodna mediacija, sodišču pridružena mediacija, sodno reševanje sporov, obvezna mediacija, informativni naroki o mediaciji, napotitev na mediacijo, ustavna načela s poudarkom na načelu enakega varstva pravic in pravici do sodnega varstva Objavljeno v ReVIS: 26.06.2025; Ogledov: 113; Prenosov: 2
Celotno besedilo (9,36 MB) |
2. Etični vidik daril javnim uslužbencem : magistrsko deloAnita Mlakar, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo preučevali etični vidik daril javnim uslužbencem ter analizirali obstoječo zakonodajo. Osredotočili smo se na vpliv sprejemanja in dajanja daril, na nepristranskost, integriteto in zaupanje v javne institucije. V raziskavi smo obravnavali potrebo po seznanitvi in boljšem ozaveščanju zaposlenih o etičnih načelih ter vzpostavitvi učinkovitega nadzora in sankcij. Kot primer dobre prakse smo analizirali Dansko, ki velja za najmanj koruptivno državo, ter raziskali dejavnike njenega uspeha. Uporabljene raziskovalne metode vključujejo opisno, razlagalno, normativno, primerjalno in sociološko metodo. Ključne ugotovitve kažejo, da trenutna zakonodaja sicer opredeljuje jasna pravila. Ozaveščenost javnih uslužbencev o teh pravilih ni zadostna, kar potrjuje potrebo po dodatnem izobraževanju in ozaveščanju. Pogosto se tudi uslužbenci sklicujejo na vodstvo – zakaj bi se sami držali pravil glede »malenkosti«, če tudi zadeve v vodstvu niso obravnavane in so pogosto prikrite? To kaže na nujnost, da vodstvo prevzame odgovornost in postavi jasen zgled z doslednim etičnim ravnanjem, saj bo le tako lahko ustvarilo kulturo integritete, ki se bo prenesla na vse ravni organizacije. Na podlagi analize danskega sistema predlagamo vzpostavitev jasnih smernic, sistematičnega izobraževanja, obveščanja ter učinkovitega nadzora in ustrezne sankcije. Začeti se mora pri vrhu, pri vodstvu, ki ima ključno vlogo pri oblikovanju kulture vrednot znotraj javnega sektorja. Vodstvo bi moralo biti zgled integritete, transparentnosti in etičnega ravnanja. Z vzpostavitvijo jasnih smernic in doslednim upoštevanjem etičnih načel lahko vodstvo spodbudi enake vrednote med zaposlenimi. Le z jasno opredeljenimi vrednotami in odgovornim vodenjem lahko učinkovito vzpostavimo kulturo, ki se uspešno bori proti neetičnosti in krepi zaupanje javnosti. Ključne besede: etika, javni uslužbenci, darila, korupcija, nepristranskost Objavljeno v ReVIS: 15.04.2025; Ogledov: 413; Prenosov: 37
Celotno besedilo (522,25 KB) |
3. Judicial precedent in civil law : a critical perspective on the Slovenian approachMarko Novak, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: The so-called precedential effect of a judgment, which means that it is binding both on the court that decided the dispute and on all the lower courts within a given jurisdiction, is typical of the common law courts, since it has historically replaced the legislature and provided a certain order and stability in the mass of judicial decisions and tribunals at different instances. However, since the great families of common law and continental European law have converged considerably over time, we can speak of certain precedential effects also in the case of continental courts, including in Slovenia. These are still lagging behind the normative force of the precedential effects of common law judgments, but they are important developments that should be taken into account. We are talking about vertical precedential effects as well as horizontal ones, which are a particular problem in Slovenia. Objavljeno v ReVIS: 24.03.2025; Ogledov: 301; Prenosov: 6
Celotno besedilo (138,08 KB) |
4. Kodeks sodniške etike : diplomsko deloAnita Logar, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava Kodeks sodniške etike. Namen dela je pregled etičnih zapovedi, po katerih se ravnajo sodniki in so zapisane v Kodeksu sodniške etike. Za primerjavo, kako Kodeks sodniške etike živi v vsakdanjem delu in življenju sodnikov v njihovem poklicnem in zasebnem življenju, so navedena načelna mnenja Komisije za etiko in integriteto. Načelna mnenja so povezana s primeri iz odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice in z določbami Ustave Republike Slovenije. Pri vsakem načelnem mnenju so navedeni odzivi medijev, če je zadeva prišla v javnost in se je o njej pisalo v medijih. Z analitično metodo načelnih mnenj Komisije za etiko in integriteto v letih od 2015 do 2024 je bilo raziskano, da je Komisija za etiko in integriteto izdala 26 načelnih mnenj in štiri smernice za ravnanje sodnikov. V 15 obravnavanih primerih ravnanje sodnika ni bilo v skladu z načeli, zapisanimi v Kodeksu sodniške etike, v 11 obravnavanih primerih pa je Komisija za etiko in integriteto ugotovila, da bi ravnanje sodnika poseglo v posamezno načelo. Ravnanje sodnika najpogosteje ni bilo v sladu z načeloma IX (odnos) in X (ugled). To diplomsko delo bo doprineslo k lažjemu razumevanju Kodeksa sodniške etike in z njim povezane funkcije sodnika v vsakdanjem življenju in delu. Etika je veda, ki usmerja človekovo vedenje v družbi, zasebnem in poslovnem življenju. Določa, kaj je prav in kaj narobe, ter se prilagaja geografskim in situacijskim spremembam, obenem je osebno prepričanje, ki ga pridobimo skozi vzgojo in izobraževanje ter ga nadgrajujemo skozi življenje. Etika se razlikuje od prava, saj je bolj prožna in emocionalna, medtem ko pravo temelji na razumskih pravilih. Etika se spreminja glede na kulturne in verske norme različnih družb, zato je pomembno razumeti etična pravila drugih kultur. Pomembna je tudi v različnih poklicih, kjer se povezuje z integriteto, spoštovanjem in odgovornostjo. Posebej pomembna je za sodnike, ki morajo delovati v skladu z etičnimi načeli, da zagotavljajo pravičnost in človečnost v svojih odločitvah. Ključne besede: etika, sodniška etika, kodeks sodniške etike, sodnik, Komisija za etiko in integriteto, načelno mnenje, smernice Objavljeno v ReVIS: 26.02.2025; Ogledov: 364; Prenosov: 24
Celotno besedilo (1,28 MB) |
5. Pravo kot jezikovna igra : magistrsko deloDragana Savić, 2024, magistrsko delo Opis: Raziskava opredeljuje naravo prava v okviru svoje jezikovne danosti. V tem okviru skuša skozi optiko logične forme pokazati na njeno nesmiselnost v okviru pravne argumentacije in se s tem otresti termina logičnega sledenja znotraj pravnih pisanj. Da bi prodrli v srž nesmiselnosti čiste logične forme v polju prava, se slednjega lotimo skozi ekstenzionalne sisteme logike s posebnim ozirom na Wittgensteinov logični atomizem. Preko teorije slike sledimo (ne)smislu vse do analize pravnega pravila in do odpada Wittgensteina od zgodnjih teorij in prehoda k teoriji jezikovnih iger. V iskanju nepotrebnosti ekstenzionalnih logik v pravu se osredotočimo na analizo Alexyjeve formule teže skozi Łukasiewiczevo optiko večvrednostne logike, pri čemer se nam izkaže ravno nesmisel matematizacije naravnega jezika prava. Slednje pa je ravno namen dela, namreč etabliranje razmerja med pravom in logiko ter obmejitev slednje v polju prava. Logika, če naj pravu koristi, naj ohranja svojo intenzinalnost kot poskus vrnitve k vsebini ter opozarja na relevanco sledenja napram materialni implikaciji. Tak uvid je predvsem koristen sodnim pisanjem, stroki in znanosti, ki naj spreminjata paradigmo in tendirata k vrednotenju prava kot jezikovne igre. Slednja kot samolastni pojav z lastnimi pravili uokvirja javni prostor intersubjektivitete in kot taka omogoča odnos subjekt–objekt. V tem smislu nam šele odkriva subjektiviteto subjekta in skozenj tvori objektivnost. Jezik kot vpetost in pogoj jezikovne igre je tako pogoj resnice oziroma resnica sama, je alethes in logos. Tako se jezik kot izvorna dialektika izkaže kot resnica tu-biti, ki se v svet zarisuje kot družbena pogodba. Teorija kontraktualizma namreč razkriva poslednjo srž našega mirnega soobstoja, ki dopušča ne-identiteto drugega. Delo prepotuje pot od Wittgensteinove zgodnje teorije preko deontike Alexyja k pozni teoriji jezikovnih iger, da bi v končnem postavila resnico jezika in javnega prostora, kot ga razume Habermas. Vseskozi nas spremlja kot rdeča nit jezikovna teorija Novaka, ki jezik razkriva v svoji dialektiki, razumnem razlogovanju v najbolj izvornem starogrškem pojmovanju. Ključne besede: logika, logični atomizem, jezik, jezikovne igre, resnica Objavljeno v ReVIS: 15.01.2025; Ogledov: 470; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,28 MB) |
6. ZAKON O RADIOTELEVIZIJI SLOVENIJALara Humerca, 2024, ni določena Opis: V Sloveniji imamo dva medija, ki sta nosilca javne službe na medijskem področju. Poleg STA, ki ima predvsem informacijsko vlogo, je eden od teh tudi Radiotelevizija Slovenija. Javna RTV opravlja tudi druge naloge v javnem interesu, saj je kot javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena odgovorna tudi za izvirno avdiovizualno produkcijo, izobraževalne vsebine, otroški in mladinski program ter za medijsko vzgojo. V diplomski nalogi se osredotočamo prav na ta javni servis, torej Radiotelevizijo Slovenija. Tema naloge je Zakon o Radioteleviziji Slovenija, glavni poudarek pa na RTV kot javnem servisu. Diplomska naloga temelji na analizi zakonodajnih sprememb in primerjavi javnih servisov po Evropi in svetu. Opisali smo štiri javne servise, in sicer hrvaški HRT, italijanski Rai, kanadski CBC in japonski HNK. Osredotočamo se tudi na Zakon o Radioteleviziji Slovenija, katerih sprememb je bil deležen, in predstavimo vladno novelo zakona. Izvedli pa smo tudi krajši pregled zgodovine tega javnega servisa. V okviru naloge je uporabljen večplasten metodološki pristop. Osrednji del predstavlja temeljit pregled obstoječe literature in raziskav, ki obravnavajo področje RTV. Dodatno je izvedena še empirična raziskava v obliki kratke ankete, ki naslavlja gledalce in poslušalce RTV. Po zbiranju podatkov pa sledi še analitična faza, v kateri so vsi zbrani podatki iz literature in rezultati ankete sistematično primerjani in analizirani. Ključne ugotovitve so predvsem, da imajo javne radiotelevizije ključno vlogo pri zagotavljanju kakovostnih, nepristranskih in kulturno relevantnih programov, hkrati pa se soočajo z izzivi, povezanimi s financiranjem in političnimi vplivi. Celotna zakonodajna struktura, ki vključuje Zakon o medijih, Zakon o zavodih, Statut RTV Slovenija, programske standarde in etična merila, sestavlja trden okvir za delovanje javnih medijev v Sloveniji, hkrati pa zagotavlja ravnotežje med svobodo izražanja, etičnimi standardi in varovanjem javnega interesa. Ključne besede: Radiotelevizija Slovenija, javni servis, financiranje, prispevek, zakon. Objavljeno v ReVIS: 11.06.2024; Ogledov: 1097; Prenosov: 17
Celotno besedilo (916,70 KB) |
7. Upravičenost dosmrtnega zapora : diplomsko deloLadislav Tekavc, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo se ukvarja s celovito raziskavo koncepta in uporabe dosmrtnih kazni v kazenskem sistemu. Ta študija preučuje pravne, filozofske in družbene razsežnosti, ki poudarjajo izvajanje dosmrtnega zapora kot kaznovalnega ukrepa, s posebnim poudarkom na evropski sodni praksi in mednarodnih standardih človekovih pravic. Raziskava se osredotoča na celovito raziskavo prelomnih sodb Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), ki so oblikovale sodno prakso na področju dosmrtnih kazni. Z vrsto povzetkov primerov ESČP, delo razkriva spreminjajočo se razlago sodišča glede dosmrtnih kazni v povezavi s 3. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki prepoveduje nečloveško ali ponižujoče ravnanje oziroma kaznovanje. Ta študija povzame spoznanja iz teoretičnega okvira, različnih oblik dosmrtnih kazni in ključnih sodb ESČP ter se loti analize upravičenosti dosmrtnih kazni. V tem delu teze je kritično ocenjeno, ali dosmrtne kazni v svoji sedanji obliki in uporabi spoštujejo temeljna načela človekovih pravic, pravičnega sojenja in sorazmernosti. S podrobno preučitvijo diplomsko delo dokazuje, da čeprav dosmrtne kazni po svoji naravi niso nečloveške ali ponižujoče, mora biti njihovo izvrševanje v skladu z mednarodnimi standardi človekovih pravic, zlasti z zagotavljanjem realne možnosti za pregled in izpustitev. Zato je v diplomskem delu poudarjena potreba po kazenskem sistemu, ki se zavzema za pregledne in pravične mehanizme revizije in tako uravnoteži pravice posameznika s potrebo po javni varnosti in načeli kaznovanja. Diplomsko delo z naslovom Utemeljitev dosmrtnega zapora je izčrpen in kritičen pregled instituta dosmrtnega zapora, ki pomembno prispeva k razpravi o teoriji kaznovanja, kaznovalni politiki in človekovih pravicah. Ta študija sproža razmišljanje, spodbuja dialog in ponovno ovrednotenje praks izrekanja dosmrtnih kazni v prizadevanjih za pravičnejši in bolj human kazenskopravni sistem. Ključne besede: upravičenost, dosmrtna kazen, človekove pravice, sorazmernost, izpustitev, mehanizem revizije, javna varnost, teorija kaznovanja, kaznovalna politika Objavljeno v ReVIS: 17.05.2024; Ogledov: 859; Prenosov: 15
Celotno besedilo (383,68 KB) |
8. Umetna inteligenca v sodstvu : magistrsko deloMatic Mlakar, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je predstavljen pojem umetne inteligence in njegov pozitiven ali negativen vpliv na različne stroke. Magistrsko delo je osredotočeno na možnost uporabe umetne inteligence v pravosodnem sistemu. Umetna inteligenca vstopa v naš vsakdan vedno hitreje in vedno pogosteje. Slovenski pravosodni sistem med prebivalci Republike Slovenije ne uživa visokega zaupanja, eden od razlogov za to so tudi zaostanki v sodnih postopkih. Umetna inteligenca v mnogih državah, kot je na primer Estonija, izboljšuje sistem pravosodja, na način da avtomatizira določene postopke, ki posamezniku vzamejo veliko časa in zbranosti, medtem ko lahko umetna inteligenca tako delo opravi hitro in z zmanjšanim procentom človeških napak. Skozi magistrsko delo je analizirana pravna regulacija umetna inteligence tako v Republiki Sloveniji kot tudi v tujini. Obravnavani so vidiki učinkovitosti, hitrosti in kakovosti umetne inteligence, kot tudi vprašanje etičnosti in odgovornosti v primeru storjene napake. Prav tako je del magistrske naloge namenjen možnosti vpliva umetne inteligence na pravosodne poklice, na odvetništvo, sodništvo in tožilstvo. Pripravljena je tudi primerjalna analiza med državami, ki so umetno inteligenco že implementirale v določene dele pravosodnega procesa, kot so Kanada, Ljudska Demokratična Republika Kitajska, Kolumbija, Združene države Amerike ter tudi nekatere države Evropske Unije. V zadnjih poglavjih se magistrsko delo ukvarja z usposabljanjem za delo z umetno inteligenco in s trendi in napovedmi za prihodnost. V zaključku so analizirani vsi cilji, ki so bili zastavljeni v uvodnem delu ter odgovori na hipoteze, do katerih je delo prišlo s pomočjo različnih metod. Ključne besede: umetna inteligenca, pravosodni sistem, digitalizacija, sodna analitika, avtomatizacija Objavljeno v ReVIS: 05.01.2024; Ogledov: 1478; Prenosov: 124
Celotno besedilo (671,52 KB) |
9. Razlaga pogodb : kritična analiza diskrepance med razlago pogodbenih določil po Obligacijskem zakoniku in v sodni praksiAndraž Zorec, 2023, magistrsko delo Opis: Razlaga pogodbenih določil predstavlja enega izmed najpomembnejših in najtežjih delov vsakega pravnega spora v zasebnem (obveznostnem) pravu. Pravilno razumevanje obveznih razlagalnih pravil bi torej moralo biti eno od osrednjih zanimanj tako pravne teorije kot pravne prakse. V okviru analize 82. člena Obligacijskega zakonika (OZ) in sodne prakse je prikazano, kako slovenska sodišča razlagajo določbe OZ, kateri pristop se največkrat uporablja pri razlagi pogodbenih določil in katere metode razlage prevladujejo. Pri delu kot glavno metodo uporabimo avtonomno pravno (normativno dogmatična metoda). Osredotočimo se na razumevanje in uporabo (razlago) pravnih pravil, določenih v OZ, pri čemer uporabimo predvsem jezikovno in formalno-logično analizo. Pri proučevanju pristopov in metod razlage pogodbenih določil v slovenski sodni praksi uporabimo metodo analize. Prav tako v poštev prideta sociološka metoda in primerjalnopravna metoda. Namen magistrskega dela je na podlagi analize določb OZ in sodne prakse slovenskih sodišč prikazati pravila oziroma pristope k razlagi pogodbenih določil v slovenskem pravnem redu. S tem želimo prikazati nejasnosti, ki sledijo iz trenutne normativne ureditve, z analizo sodne prakse slovenskih sodišč pa prispevati podatke o različnih pristopih in množici pravnih argumentov na način, da bodo ti izsledki uporabni tudi za pravno prakso. Ni namreč nepomembno, kdaj je treba uporabljati pogodbeno določilo tako, kot se glasi, in kdaj ne oziroma kdaj je pogodbeno določilo sporno in kdaj nejasno ter kdaj mora razlaga temeljiti na objektivističnem ali subjektivističnem pristopu. Pričakovati je, da bo obravnava pomagala oziroma spodbudila strokovno javnost k večji pozornosti glede uporabe pravil razlage. Izsledki lahko prav tako koristijo praktikom v fazi priprave pogodbenih določil in v fazi njihove razlage. Ključne besede: razlaga pogodbenih določil, argumentacija, 82. člen Obligacijskega zakonika, tekstualizem, iskanje namena Objavljeno v ReVIS: 28.11.2023; Ogledov: 1096; Prenosov: 5 |
10. Relativnost argumentacije v pravu : magistrsko deloSebastjan Svete, 2023, magistrsko delo Opis: Relativnost argumentacije v pravu je magistrsko delo, v katerem predstavljamo povezavo med argumentacijo v obrazložitvah posamičnih oblastnih aktov in naslovniki, ki jim je ta argumentacija namenjena. Dokazujemo, da odnos med tistim, ki argumentira, in naslovnikom pravne odločitve in argumentacije, ki jo utemeljuje, ni postransko, temveč ključno vprašanje za razumevanje in sprejemanje pravne odločitve in njene utemeljitve. Pri tem se naslanjamo na zglede klasične retorike in kot relevantna sprejemamo razmišljanja Chaima Perelmana. Namen pričujočega dela je oblikovanje tehnike ali metode, ki bi tistemu, ki argumentira, omogočila argumentiranje na način, ki bi bil prilagojen več različnim skupinam naslovnikov tako, da bi jo vsi razumeli in tako mogli sprejeti. V delu sta tako najprej analizirana statičen in dinamičen pogled na pravno argumentacijo, ki jima sledi pregled ravni pravne argumentacije. Med različnimi mogočimi bralci pravne argumentacije so izbrani in opredeljeni naslovniki, ki jih razvrščamo v skupine glede na temeljne skupne lastnosti. Analiziran je vpliv različnih ravni pravne argumentacije na različne skupine naslovnikov, oblikovano polje razumevanja posamezne skupine in skupno polje razumevanja štirih ključnih skupin naslovnikov. Podana je tudi analiza normativnega okvirja pravne argumentacije, ki ji sledi oblikovanje predloga modularnega modela pravne argumentacije. Raziskava je pokazala, da je z razdelitvijo naslovnikov v posamezne skupine način argumentiranja in izbor argumentov treba in mogoče prilagoditi naslovnikom. Analiza vplivov posameznih ravni pravne argumentacije je pokazala, da je to mogoče v določenem zaporedju podati tako, da je razumljiva za vse skupine naslovnikov, ki jih odločevalec želi prepričati oz. nanje vplivati. Oblikovani predlog modularnega modela pravne argumentacije izhaja iz ideje zaporedne uporabe modulov prilagojene pravne argumentacije skupinam naslovnikov, ki se nadgrajujejo tako, da vsak naslednji dogradi, kar je dodatno potrebno. Predlog je oblikovan tako, da se moduli nadgrajujejo od naslovnikov najpreprostejše ravni pravnega razumevanja do najkompleksnejših. Raziskava ostaja v mejah racionalnega in prikazuje, kako lahko z uporabo vseh treh ravni pravne argumentacije – logične dialektične in retorične – povečamo možnost razumevanja in sprejemanje pravne odločitve. Sodna odločitev se razglasi javno in njena obrazložitev je njena javna utemeljitev. Prav je, da poskrbimo, da jo razumejo vsaj vsi tisti, na katere želimo z njo vplivati. Ključne besede: argumentacija, naslovnik, razumevanje, relativnost, sprejemanje Objavljeno v ReVIS: 25.05.2023; Ogledov: 1481; Prenosov: 165
Celotno besedilo (621,64 KB) |