1. Podnebne spremembe in ustreznost pravne ureditve ukrepov v kmetijstvu : magistrsko deloMartina Šilc Žužek, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo proučuje ukrepe javne politike v kmetijskem sektorju, ki so namenjeni prilagajanju na podnebne spremembe. Namen opravljene raziskave je proučiti ukrepe držav na področju obvladovanja tveganj v kmetijstvu s pomočjo kombinacij opisne, deskriptivno analitične, normativne in primerjalno pravne metode. Cilj dela je identifikacija slabosti dosedanjih ukrepov za obvladovanje posledic podnebnih sprememb v kmetijstvu ter oblikovanje predlogov za njihovo izboljšanje. Analiza pravnih podlag na področju prilagajanja podnebnim spremembam izkazuje, da je ukrepe kmetijske politike mogoče izboljšati. V obdobju zadnjih dvajsetih let se naravne nesreče pojavljajo skoraj vsako leto, pri čemer največ škode povzročijo suše in spomladanske pozebe. Ugotovljeno je, da so naložbe v namakanje, oroševanje, sajenje kultur, ki ustrezajo tipu tal in klimatskemu območju, diverzifikacijo dejavnosti in v druge prilagoditvene ukrepe učinkovite, saj dolgoročno zmanjšajo vpliv posledic naravnih nesreč ter znižajo ceno zavarovanja. Ukrep sofinanciranja zavarovalnih premij je mogoče nadgraditi tako s širitvijo kroga upravičencev kot tudi s spodbujanjem kmetovalcev k skupinskim nakupom zavarovalnih polic, s čimer se omogoči povečanje obsega zavarovanih površin, ugodnejše zavarovalne pogoje ter zmanjša stroške ob nastanku naravnih nesreč tako na ravni kmetijskih pridelovalcev kot države. Ad hoc pomoči zmanjšujejo proaktivno delovanje kmetijskih pridelovalcev, zato je treba jasno opredeliti merila za sprožitev državnih pomoči, ter jih čim bolj zmanjšati. Ukrepi morajo biti dolgoročni, vnaprej znani in stabilni, saj se le tako zagotavlja ohranitev proizvodnje ter prehranske varnosti. Podani predlogi in smernice so namenjeni nacionalnim organom pri oblikovanju ukrepov prilagajanja na podnebne spremembe, s čimer se prispeva k izboljšanju razmer v slovenskem kmetijstvu, kar je za državo strateškega pomena.
Ključne besede: obvladovanje tveganj, podnebne spremembe v kmetijstvu, prilagajanje, blaženje, naravne nesreče
Objavljeno v ReVIS: 21.10.2024; Ogledov: 478; Prenosov: 16
 Celotno besedilo (1,24 MB) |
2. Transnacionalno upravljanje s satelitskimi podatki v podporo implementacije Pariškega sporazuma : magistrsko deloMaja Stanišič, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo raziskali, ali mednarodna ureditev satelitskih podatkov omogoča ali pa nasprotno ovira učinkovito implementacijo Pariškega sporazuma. S pomočjo deskriptivne, zgodovinske, komparativne in sintetične raziskovalne metode magistrsko delo ugotovi, da so satelitski podatki ključen vir za sistematično merjenje obveznosti Pariškega sporazuma. Tovrstna podpora pa se lahko učinkovito zagotavlja zgolj, če je vzpostavljena enotna politika odprtih satelitskih podatkov. Magistrsko delo ugotovi, da satelitske podatke ureja mednarodno pravo vesolja, ki ne vzpostavlja načela odprte politike podatkov, saj dejavnost deljenja podatkov kategorizira kot prostovoljno obliko mednarodnega sodelovanja. Na drugi strani magistrsko delo ugotovi, da se je normativni razvoj ureditve satelitskih podatkov nadaljeval preko transnacionalne regulatorne mreže, imenovane Skupina za opazovanje Zemlje, znotraj katere so se sprejela GEOSS načela deljenja podatkov. Ugotovili smo, da je Skupina za opazovanje Zemlje učinkovito operacionalizirala načelo prostovoljnega sodelovanja mednarodnega prava vesolja ter poenotila ureditev odprtih politik satelitskih podatkov v podporo Pariškemu sporazumu. Navedeno smo dokazali z analizo normativnih učinkov GEOSS načel deljenja podatkov na mednarodni in nacionalni ravni. Nazadnje je magistrsko delo Skupino za opazovanje Zemlje kategoriziralo kot harmonizacijsko mrežo neformalne mednarodne zakonodaje, s čimer prispeva k razumevanju dinamike modernega transnacionalnega upravljanja na področju satelitskih podatkov.
Ključne besede: Pariški sporazum, transnacionalno pravo, načelo odprte politike satelitskih podatkov, Skupina za opazovanje Zemlje, neformalna mednarodna zakonodaja, harmonizacijske mreže
Objavljeno v ReVIS: 14.12.2022; Ogledov: 1439; Prenosov: 49
Celotno besedilo (1,05 MB) |
3. |
4. |
5. Uspešnost EU pri izvajanju mednarodnih zavez na področju varstva zraka s poudarkom na zmanjševanju emisij toplogrednih plinov : magistrsko deloDavid Kranjc, 2016, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu obravnavam uspešnost Evropske unije (EU) pri implementaciji in izvajanju mednarodnih sporazumov na področju podnebnih sprememb. Cilj magistrskega dela je oceniti uspešnost EU pri implementaciji in izvajanju zavez, ki jih je sprejela z mednarodnimi sporazumi o omejevanju onesnaževanja zraka na področju podnebnih sprememb. Uspešnost bom meril s tremi merili. Prvi je prenos mednarodnih zavez v notranji pravni red EU skozi uredbe in direktive, drugi je samo izvajanje zavez v državah članicah in kot zadnji je gibanje (zmanjševanje/povečevanje) emisij polutantov v državah članicah EU. V delu predstavim razvoj pravne ureditve varstva okolja v EU skozi ustanovitvene pogodbe in položaj mednarodnih okoljskih sporazumov v hierarhiji prava EU. Pogodba o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti iz leta 1957 namreč ni vsebovala nobene izrecne določbe o okolju ali njegovem varstvu, šele leta 1987 sprejet Enotni evropski akt je dodal poglavje o varstvu okolja in vzpostavil pravni status varstva okolja s cilji in načeli okoljske politike, ki se je skozi kasnejše reforme pogodb nadgrajevala. V delu obravnavam mednarodne okoljske sporazume s področja varstva zraka, njihova najpomembnejša načela in zaveze, ki jih je tudi EU inkorporirala v svoje notranje pravo. Izpostavim pravilo o medsebojni izravnavi suverenosti, ki je bilo kot prvo mednarodno okoljsko načelo uveljavljeno skozi meddržavno arbitražo Trail Smelter in ne skozi mednarodni okoljski sporazum. Skozi pomembnejše pravne vire varstva zraka v EU sem analiziral uspešnost implementacije in izvajanja obravnavanih pravnih virov v nacionalno pravo držav članic EU. S pomočjo empiričnih podatkov, pridobljenih iz podatkovnih baz Evropske okoljske agencije (EEA), sem analiziral in predstavil gibanje (zmanjšanje/povečanje) emisij polutantov. Tako sem ugotovil, da je EU uspešna pri izvajanju mednarodnih zavez na področju zmanjševanja emisij toplogrednih plinov.
Ključne besede: varstvo zraka, varstvo okolja, emisije, toplogredni plini, mednarodni okoljski sporazumi, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2017; Ogledov: 6053; Prenosov: 204
Celotno besedilo (1,58 MB) |
6. Učinkovitost inšpekcijskih služb na področju okolja in prostora v Sloveniji : magistrsko deloKatarina Draksler, 2016, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je analizirati delo inšpekcijskih služb na področju okolja in prostora v Sloveniji ter izdelati predloge za njihovo boljšo učinkovitost. V Sloveniji so postopki pridobivanja dovoljenj na področju okolja in prostora predolgi, ker Agencija RS za okolje (ARSO) ne upošteva zakonsko določenih rokov za izdajo dovoljenj. To je razvidno iz kršitev, ki jih zaznavajo inšpekcijske službe. Inšpekcija za okolje in prostor še nima posebnega pravnega okvira za svoje delovanje, ampak so njene pristojnosti razdrobljene med več pravnih aktov. Za ponazoritev učinkovitosti inšpekcijskih služb za okolje in prostor v Sloveniji so v magistrskem delu podani kazalniki učinkovitosti, ki zajemajo stroškovno učinkovitost, rešenost zadev in pravilnost odločitev v rešenih zadevah. Poleg tega je bila izvedena tudi analiza avstrijskega in italijanskega inšpekcijskega sistema. Na podlagi analize in intervjujev z inšpektorji Inšpektorata RS za okolje in prostor so podani predlogi za izboljšanje učinkovitosti. Predlog, ki bi ga bilo treba odobriti v najkrajšem možnem času, je, da bi dali inšpektorjem večja pooblastila za kaznovanje kršiteljev.
Ključne besede: inšpekcijske službe, nadzor, varstvo okolja, okoljska zakonodaja, industrijsko onesnaževanje, ravnanje z odpadki, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 17.08.2017; Ogledov: 5234; Prenosov: 189
Celotno besedilo (1,27 MB) |
