1. Reševanje bosansko-hercegovskega vprašanja : magistrsko deloSead Mujić, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava tematiko reševanja bosansko hercegovskega vprašanja z mednarodno pravnega vidika. Z obsežno raziskavo v enajstih poglavjih so se s pomočjo različnih metodoloških pristopov analizirali vzroki kontinuirane politične in ustavne krize postdaytonske Bosne in Hercegovine (BiH), ki ogrožajo njeno teritorialno integriteto, ustavno ureditev, suverenost in neodvisnost. Leta 1995 je bil podpisan Daytonski mirovni sporazum (DMS), katerega sestavni del je tudi aneks številka 4, ki določa Ustavo BiH. Z mednarodno pravnega vidika vsiljena ustava predstavlja posebnost DMS, na podlagi katere BiH deluje kot država unikum Združenih narodov (ZN). Implementacijo DMS so onemogočile tudi resne sistemske pomanjkljivosti Ustave, katerih ujetnica je izključno država BiH. Raziskava je zajemala zadnjih nekaj let številnih neuspešnih pogajanj političnih predstavnikov konstitutivnih narodov o ustavnih spremembah, s poudarkom na volilni zakonodaji, sporih znotraj Predsedstva, problematiki Ustavnega sodišča, analizi posledic odločitve Visokega predstavnika za mir v BiH (OHR) o dopolnitvi kazenskega zakonika in separatističnih politikah. Ugotavljala se je tudi vloga zunanjih dejavnikov na notranje zadeve BiH, zlasti Republike Srbije in Republike Hrvaške ter politike Evropske unije (EU) in mednarodne skupnosti do BiH ter idej po novih zemljevidih o spreminjanju meja. Oblikovala so se raziskovalna problemska vprašanja: 1. Ali je BiH država, ki lahko preseže sedanje separatistične težnje, zlasti Republike Srbske? 2. Ali je dosedanje zanikanje (razen praznih obljub) evropske perspektive prispevalo, oziroma vodilo do idej o spremembi meja? 3. Ali je sedanja kriza v BiH bolj rezultat notranjih nasprotij ali pa vmešavanja Beograda in Zagreba? 4. Ali je h krizi v BiH prispevala tudi politika in nezavzetost EU in mednarodne skupnosti? V zaključku magistrskega dela so podane sklepne misli s predstavitvijo ugotovljenih rezultatov raziskave in odgovorov na raziskovalna vprašanja magistrskega dela.
Ključne besede: Bosna in Hercegovina, ustavno politična kriza, Daytonski mirovni sporazum, volilni zakon, separatizem, genocid, predsedstvo, EU, NATO, zemljevidi
Objavljeno v ReVIS: 27.10.2025; Ogledov: 144; Prenosov: 5
 Celotno besedilo (4,41 MB) |
2. Uresničevanje Natovih smernic v slovenski pravni praksi na področju eksplozijske varnosti vojaškega streliva in minskoeksplozivnih sredstev : magistrsko deloSonja Mohar, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko eksplozijske varnosti vojaškega streliva in minskoeksplozivnih sredstev v Republiki Sloveniji. Osredotoča se na pravno ureditev tega področja, vključevanje Natovih standardov v slovenski pravni sistem ter nedorečenost pristojnosti pri odločanju v primerih, kjer so ogrožena življenja, premoženje ali okolje, hkrati pa skozi celotno vsebino ozavešča oziroma informira o pomembnosti in pomenu eksplozijske varnosti ter potrebi po njegovi celoviti obravnavi. Raziskava se osredotoča na dve raziskovalni vprašanji. Prvo raziskovalno vprašanje proučuje pravno sistemske temelje za implementacijo Natovih smernic v slovenski pravni red. Ključna pravna podlaga temelji na notranji zakonodaji in mednarodnem sporazumu, predvsem na 3. členu Washingtonske pogodbe, ki državam članicam nalaga razvijanje individualnih in kolektivnih sposobnosti za obrambo. Drugo raziskovalno vprašanje obravnava celovitost pravne rešitve za urejanje eksplozijske varnosti, s poudarkom na področju ravnanja z vojaškim strelivom in eksplozivi v Sloveniji. Država mora s pravnim sistemom in nadzorom zagotoviti, da so tveganja zmanjšana na razumno možno raven, skladno s svojimi negativnimi, predvsem pa pozitivnimi obveznostmi glede varovanja pravice do življenja. Magistrsko delo predlaga osnovne smernice, ki bi postavile in okrepile pravni okvir, ki bi bil podlaga za nadaljnji tehnično operativni razvoj obvladovanja eksplozijske varnosti. S tem bi Republika Slovenija dosegla višjo raven zaščite prebivalstva in okolja, izpolnila svoje mednarodne dolžnosti ter okrepila tako negativne kot pozitivne obveznosti države pri zagotavljanju temeljnih človekovih pravic. Zaključki raziskave poudarjajo potrebo po uskladitvi slovenske zakonodaje z Natovimi smernicami, jasno opredelitvijo pristojnosti in celovitim pristopom k dolgoročnemu zagotavljanju in obvladovanju eksplozijske varnosti.
Ključne besede: eksplozijska varnost, Natov standard, interoperabilnost, človekove pravice, vojaško strelivo in minskoeksplozivna sredstva
Objavljeno v ReVIS: 26.08.2025; Ogledov: 421; Prenosov: 59
Celotno besedilo (2,37 MB) |
3. Dvig gladine morja zaradi podnebnih sprememb in mednarodno pravo : magistrsko deloMaja Matičič, 2025, magistrsko delo Opis: Dvig gladine morja, ki je sicer naravni pojav, se je zaradi vpliva podnebnih sprememb v zadnjih desetletjih močno pospešil. Ta proces predstavlja resno grožnjo predvsem nizko ležečim državam, ki jim grozi izguba kopnega, kar odpira vprašanja glede morskih meja, državnosti in človekovih pravic prebivalcev teh območij. Čeprav mnoge države šele začenjajo resno obravnavati posledice dvigovanja morske gladine, so tiste, ki so najbolj izpostavljene, že začele razvijati strategije za soočanje s tem izzivom, zlasti pacifiške otoške države in nizko ležeči obalni predeli. Obstajata dva osnovna pristopa k zaščiti pravic pred posledicami tega pojava. Prvi se osredotoča na fizične ukrepe, kot so gradnja umetnih otokov, morskih zidov in pregrad, a so takšni ukrepi finančno zelo zahtevni in kratkoročno učinkoviti. Drugi pristop temelji na uporabi mednarodnega prava za zaščito pravic ogroženih držav, bodisi z razvojem mednarodnega običajnega prava bodisi s sprejetjem novih pravnih aktov. Zamisel o oblikovanju novih pravil mednarodnega prava, ki bi reševalo težave, povezane z dvigom gladine morja, pridobiva vse več pozornosti. Pri tem bo ključna podpora in sodelovanje celotne mednarodne skupnosti, da se najdejo rešitve na glavna vprašanja, kot so, ali bodo morale države zaradi spremembe obalnih meja proti notranjosti države, preračunati in zamakniti tudi svoje meje teritorialnega morja in izključne ekonomske cone? Ali bodo države prenehale obstajati, če bo njihovo ozemlje v celoti pod vodo in posledično nenaseljivo? Kdo in kako bo pomagal ljudem, ki bodo razseljeni in oškodovani zaradi dviga gladine morja? To so le nekatera ključna vprašanja, ki se postavljajo ob soočanju z neizogibnimi posledicami dvigovanja morske gladine. Ker je problematika izjemno resna in napreduje hitro, je nujno, da se čim prej najdejo učinkovite in trajne rešitve.
Ključne besede: dvig gladine morja, podnebne spremembe, mednarodno pravo, morsko pravo, državnost, človekove pravice
Objavljeno v ReVIS: 19.05.2025; Ogledov: 664; Prenosov: 28
Celotno besedilo (9,33 MB) |
4. Vloga lokalnih oblasti v mednarodnem okolju : magistrsko deloKristina Krkovič, 2024, magistrsko delo Opis: Mednarodno okolje predstavlja kompleksno mrežo odnosov, institucij, pravil in norm, ki urejajo odnose med državami, mesti, nevladnimi organizacijami in drugimi akterji na globalni ravni. V tem kontekstu se mesta vse bolj uveljavljajo kot pomembni akterji, saj se soočajo z globalnimi izzivi, ki zahtevajo sodelovanje preko nacionalnih meja. Mednarodno okolje ponuja mestom platforme in priložnosti za sodelovanje, izmenjavo znanj in vplivanje na globalne agende, hkrati pa postavlja tudi izzive, kot so usklajevanje interesov, kulturne razlike in politične omejitve. Mesta, še posebej večja urbana središča, pa postajajo ključni igralci v mednarodni skupnosti, saj so pogosto prva, ki se soočajo s posledicami globalnih trendov in izzivov. Integracija mest v mednarodno okolje je vse bolj pozitivno sprejeta, saj mednarodna skupnost prepoznava pomen mest kot ključnih akterjev v reševanju globalnih izzivov. Mesta imajo specifične izkušnje in znanje, ki lahko dopolnjujejo državne politike, poleg tega pa so pogosto bolj agilna in inovativna pri uvajanju sprememb. Kljub temu pa mesta še vedno delujejo v okviru nacionalnih držav, kar pomeni, da mora njihova mednarodna dejavnost biti usklajena z državnimi interesi. Mesta, ki uspešno krmarijo v mednarodnem okolju, lahko pridobijo pomembne prednosti, kot so dostop do novih virov, povečanje svoje prepoznavnosti in vpliva ter izboljšanje kakovosti življenja za svoje prebivalce.
Ključne besede: diplomacija, paradiplomacija, mednarodni odnosi mest, mednarodne organizacije
Objavljeno v ReVIS: 26.02.2025; Ogledov: 667; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1,34 MB) |
5. Vpliv naprednih tehnologij v mednarodnih odnosih : magistrsko deloMatevž Bregar, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo se nanaša na vpliv naprednih tehnologij v mednarodni skupnosti ter na problematike, s katerimi se bo ta skupnost primorana soočiti v prihodnosti. V skladu z naslovom smo raziskali in med seboj primerjali tri mednarodne subjekte ter skušali analizirati, kakšno prihodnost lahko pričakujemo na omenjenem področju. Obširneje pa smo obravnavali tudi neposredno vlogo mednarodne skupnosti pri oblikovanju skupne politike na področju naprednih tehnologij. V magistrskem delu smo empirično povzemali ugotovitve, stališča in mnenja različnih domačih ter tujih avtorjev, jih združili in oblikovali v smiselno celoto ter podali lastna kritična mnenja in opažanja. Raziskovana tema v takšnem kontekstu je malo raziskana, sploh pa v povezavi z mednarodno skupnostjo in njenim vplivom na prihodnost. Magistrsko delo si prizadeva predstaviti celovito tematiko v slovenskem jeziku, kar pomeni edinstven prispevek k njenemu širšemu razumevanju in uporabnosti za nadaljnje raziskovanje slovenske strokovne stroke. Ker v strokovni teoriji prihaja do neenotnosti izrazov na obravnavanem področju, menimo, da magistrsko delo predstavlja pomemben in edinstven prispevek, saj ožje in širše osvetli pomen posameznih izrazov, jih nemalokrat kategorizira ter poenoti in na takšen način predstavi tematiko na sistematičen in bralcu bolj razumljiv način. Na podlagi obstoječe literature smo preučili in s pomočjo teoretskih osnov pridobili jasen vpogled v določena empirična dejstva, s katerimi smo odgovarjali na zastavljena raziskovalna vprašanja. Kot cilj raziskovanja smo si zastavili – na podlagi raziskovalnih vprašanj –, ugotoviti in pojasniti, kako bodo napredne tehnologije vplivale na razvoj mednarodne skupnosti v naši prihodnosti.
Ključne besede: napredne tehnologije, mednarodna skupnost, umetna inteligenca, razmerja moči, mednarodni odnosi, etičnost in moralnost naprednih tehnologij
Objavljeno v ReVIS: 15.01.2025; Ogledov: 714; Prenosov: 26
Celotno besedilo (946,94 KB) |
6. Sodobna diplomacija in diplomatsko komuniciranje : magistrsko deloVika Lisac, 2024, magistrsko delo Opis: Sodobna diplomacija je na stičišču tradicije in inovacij, kar prinaša nove izzive in zahteva prilagoditev obstoječih praks. Tradicionalne diplomatske metode, ki temeljijo na uradnih dokumentih, zaupnih pogovorih in osebnih stikih, so se zdaj znašle v svetu, kjer prevladujejo digitalna orodja in komunikacija v realnem času. Tehnološki napredek in globalizacija sta povečala kompleksnost mednarodnih odnosov, kar terja nove pristope v diplomatskem delovanju. Tehnologija je preoblikovala diplomatsko komunikacijo, saj digitalni mediji omogočajo večjo neposrednost in odprtost. Sodobni diplomati se morajo prilagoditi novim platformam, kot so družbeni mediji in komunikacijski kanali v realnem času. Pri tem morajo najti ravnotežje med hitrostjo teh orodij in ohranjanjem strateške poglobljenosti, ki je značilna za tradicionalno diplomacijo. To vključuje zaščito občutljivih informacij in boj proti dezinformacijam. Sodobna diplomacija vključuje tudi nove akterje, kot so nevladne organizacije in strokovnjaki, ki s svojimi znanji in perspektivami spreminjajo tradicionalne diplomatske metode. Njihovo sodelovanje s tradicionalnimi diplomatskimi akterji odpira nova vprašanja glede avtoritete in vpliva na vloge državnih institucij. Tehnološki napredek prinaša tudi nove izzive, kot so kibernetska varnost, digitalna zasebnost in širjenje dezinformacij. Čeprav je tehnologija spremenila diplomatske prakse, mednarodni pravni okviri niso sledili temu hitremu razvoju. Zato je nujno posodobiti pravne okvire, da bodo odražali realnost sodobne diplomacije in podpirali mednarodne odnose. Diplomacija v 21. stoletju zahteva strategijo, ki združuje tradicionalne diplomatske veščine z digitalnimi orodji. Ključno je, da diplomacija ohrani svoje temeljne vrednote, kot so pogajanja, zaupnost in vzajemno spoštovanje, hkrati pa sprejme inovacije, ki povečujejo njen doseg in vpliv. Le tako bo sodobna diplomacija še naprej učinkovito spodbujala globalni mir, stabilnost in sodelovanje v vedno bolj zapletenem mednarodnem okolju ter ohranila svojo pomembno vlogo pri reševanju globalnih izzivov.
Ključne besede: diplomacija, diplomatsko komuniciranje, tehnološki napredek, globalizacija, diplomatski proces, diplomatska služba
Objavljeno v ReVIS: 15.01.2025; Ogledov: 714; Prenosov: 25
Celotno besedilo (789,95 KB) |
7. Sankcije Evropske unije v primeru ukrajinsko-ruske vojne 2022–2024 : magistrsko deloKarin Kirn, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu bo predstavljen že več let trajajoč konflikt med Ukrajino in Rusijo, ki je 24. februarja 2022 prerasel v vojno. Po agresiji nad Ukrajino je Evropska unija uvedla sankcije proti Rusiji, ki so postale pomemben dejavnik v mednarodnih odnosih. Dogajanje v Ukrajini in Rusiji je aktualna tematika, zato je namen magistrskega dela boljše razumevanje ter analiza sankcij Evropske unije proti Rusiji. Osredotočenost se nanaša na učinke in vpliv sankcij na doseganje ciljev ter odnosov med Evropsko unijo in Rusijo ter geopolitično stabilnostjo v regiji. Namen magistrske naloge je med drugim razjasniti pomen in vlogo sankcij kot instrumenta zunanje politike ter oceniti učinkovi-tost sankcij pri doseganju njihovega cilja. Cilj raziskave je razumeti učinkovitost sankcij proti Rusiji v obdobju od leta 2022 do leta 2024, analizirati preteklo zgodovinsko doga-janje v Rusiji in Ukrajini in preučiti vrste, oblike sankcij ter oceniti njihovo učinkovitost. Pričakuje se, da se bo z vpogledom in analizo učinkovitosti sankcij globje spoznalo, ali so sankcije dosegle svoje učinke in cilje, ter kako so oblikovale dinamiko vojne. Na podlagi teh ugotovitev bo lažje razumeti sankcije kot instrumenta zunanje politike.
Ključne besede: Sankcije Evropske unije, ukrajinsko-ruska vojna, mednarodno pravo, zunanja politika, ekonomske sankcije
Objavljeno v ReVIS: 15.01.2025; Ogledov: 663; Prenosov: 21
Celotno besedilo (1,18 MB) |
8. Predstavitev in analiza dogovorov o brexitu : magistrsko deloGašper Jarkovič, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava trenutno najbolj pereč dogodek v letu 2020 v okviru politike, in sicer izstop države članice iz Evropske unije. Kot je sprva kazalo in bilo tudi mišljeno, naj bi 50. člen PEU, ki ureja izstop pogodbenice iz Evropske unije, ostal zgolj mrtva črka na papirju, vendar pa se je v letu 2020 izkazalo, da navedeno mišljenje in »tolmačenje« ni bilo pravilno, saj se je ravno to zgodilo. Velika Britanija je že v letu 2017 po veliki imigrantski krizi napovedala izstop iz Evropske unije, vendar pa so sprva vsi mislili, da gre zgolj za napovedi brez učinka. V letu 2019 oz. kasneje v letu 2020 pa je Velika Britanija svoje napovedi uresničila ter tako prekinila članstvo v EU ter skladno s 50. členom PEU izstopila iz Evropske unije. Od leta 2017, ko je Velika Britanija napovedala izstop iz Evropske unije, so na dnevni ravni potekala pogajanja med Veliko Britanijo in Evropsko unijo, na kakšen način bo Velika Britanija izstopila iz Evropske unije, ali bo to »soft« ali »hard« brexit. Sprva je kazalo, da bo Velika Britanija izstopila iz Evropske unije brez kakršnih koli dogovorov, vendar pa se je v postopku izkazalo, da bo Velika Britanija le sklenila dogovore in sporazume z Evropsko unijo, na podlagi česar bo tako svojim državljanom kot tudi državljanom EU omogočila lažji prehod na način življenja, kot je bil pred vstopom v Evropsko unijo. Sporazum sta pogodbenici podpisali 30. 12. 2020 v Bruslju. Ne glede na sprejeti Sporazum, pa bo izstop Velike Britanije prinesel veliko sprememb, saj bo izstop Združenega kraljestva z enotnega trga in carinske unije povzročil dodatne ovire za trgovino in čezmejno mobilnost ljudi in še marsikatere druge spremembe.
Ključne besede: Evropska unija, Velika Britanija, brexit, sporazum, izstop iz Evropske unije, 50. člen PEU, referendum
Objavljeno v ReVIS: 01.07.2024; Ogledov: 1065; Prenosov: 30
Celotno besedilo (1,39 MB) |
9. Iran, pravice žensk, vojna in politika v Iranu : magistrsko deloSabadete Lezi, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je obravnavana tematika o Iranu, pravicah žensk, vojni in politiki v Iranu ter človekovih pravicah v Iranu. Zaradi geostrateškega položaja in posedovanja obsežnih virov ogljikovodikov je Iran postal igralec veliko večjega pomena na mednarodnem prizorišču, kot bi lahko nakazovala njegova politična in gospodarska moč. Zagotovo je res, da je Iran edino vprašanje, ki ga imajo ameriški predsedniki v zadnjih desetletjih. Če pustimo fascinacijo na strani, obstajajo dobri gospodarski in politični razlogi za nadaljnje zanimanje za Iran. Ne samo, da ima četrte največje zaloge nafte na svetu (z novimi zalogami, ki jih odkrivajo), ima tudi druge največje znane zaloge zemeljskega plina, ki jih presega le Rusija. Večina jih še ni bila izkoriščena. Poleg lastnih virov se zaloge raztezajo na dveh glavnih svetovnih energetskih centrih, na Perzijski zaliv in obalo Kaspijskega morja. Kot je poudaril neki iranski uradnik, bi Iran ostal pomemben igralec, tudi če ne bi imel lastnih virov ogljikovodikov. Ameriški politiki so ugotovili, da je obsežen kulturni vpliv Irana v regiji (zlasti na Kavkazu in v Srednji Aziji) težko prezreti, kaj šele izolirati. Poleg tega ima Iran druge obsežne mineralne in človeške vire, ki mu dajejo možnost, da postane gospodarska sila v regiji. Ima znatne zaloge bakra, premoga in železa, medtem ko je njeno relativno veliko prebivalstvo, ki šteje približno 63 milijonov, večinoma pismeno in razmeroma dobro izobraženo. Za številne analitike je Iran preprosto postal razdražljiva anomalija, katere trmasta odločenost, da ostane prepoznaven, ga je postavila čez mejo. Poleg tega izpodbija širše predpostavke o neskladnosti islama in demokracije s trditvijo, da je vzajemno konstruktivno razmerje med tema dvema konceptoma dejansko možno in da je Iran vodilni pri dokazovanju tega skozi mešanico elite in množične politike.
Ključne besede: Iran, pravice žensk, politika, islam, vojna
Objavljeno v ReVIS: 21.05.2024; Ogledov: 1321; Prenosov: 0 |
10. Mednarodnopravni status nepriznanih držav in ureditev človekovih pravic v nepriznanih državah : magistrsko deloEva Lukančič, 2024, magistrsko delo Opis: Država mora, da bi postala mednarodno priznana, izpolnjevati kriterije, kateri so določeni v 1. členu Konvencije iz Montevidea. Država kot subjekt mednarodnega prava mora imeti stalno prebivalstvo, definirano ozemlje, vlado in sposobnost sodelovanja z drugimi državami. Ti kriteriji so v pomoč pri presoji, če neka skupnost, ki trdi, da ima naravo države, sploh ustreza kriterijem mednarodnega prava za nastanek države. Določene entitete ne izpolnjujejo vseh kriterijev, zato so mednarodno nepriznane, se ne vključujejo v mednarodne odnose in ne sodelujejo z mednarodnimi organizacijami. V mednarodni skupnosti je potrebno upoštevati tudi druge kriterije kot so želja entitete po priznanju, nastanek entitete brez kršenja mednarodnega prava, spoštovanje človekovih pravic in priznanje s strani drugih držav. Ker nepriznana država nima dejanske fizične moči, ne more zagotoviti učinkovitih sredstev za zagotavljanje človekovih pravic, kar predstavlja veliko težavo, saj se s tem stopnjuje kriminal, nasilje, korupcija, pomanjkanje dobrin. Nepriznanim državam primanjkuje suverenosti, to posledično pripelje do kršenja človekovih pravic. V magistrskem delu so z opisno metodo obravnavane nepriznane države in ureditev človekovih pravic v le - teh. S pravno analizo so predstavljene in ugotovljene temeljne razlike med priznanimi in nepriznanimi državami in kako se mednarodna skupnost sooča s težavami nepriznanih držav. Namen je opredeliti, v čem se torej ločijo nepriznane države od priznanih držav, v čem se loči njihov status v mednarodni skupnosti in zakaj nepriznane države bolj kršijo človekove pravice. Pojav nepriznanih držav je v družbi vse bolj razširjen. Nepriznane države so zelo odvisne od svoje države pokroviteljice in nevladnih organizacij in ne morejo sodelovati v mednarodni skupnosti, kar dokazuje, kako pomembna je neodvisnost in zunanja suverenost države, da se lahko vključuje v mednarodne odnose. Zaradi slabe ureditve nepriznanih držav tam trpijo človekove pravice, saj državljanom onemogočajo ustrezen življenjski standard.
Ključne besede: mednarodno pravo, človekove pravice, priznanje države, nepriznane države, nastanek države, država
Objavljeno v ReVIS: 20.05.2024; Ogledov: 1186; Prenosov: 29
Celotno besedilo (994,53 KB) |
