Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 264
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Predstavitev in analiza dogovorov o brexitu : magistrsko delo
Gašper Jarkovič, 2024, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava trenutno najbolj pereč dogodek v letu 2020 v okviru politike, in sicer izstop države članice iz Evropske unije. Kot je sprva kazalo in bilo tudi mišljeno, naj bi 50. člen PEU, ki ureja izstop pogodbenice iz Evropske unije, ostal zgolj mrtva črka na papirju, vendar pa se je v letu 2020 izkazalo, da navedeno mišljenje in »tolmačenje« ni bilo pravilno, saj se je ravno to zgodilo. Velika Britanija je že v letu 2017 po veliki imigrantski krizi napovedala izstop iz Evropske unije, vendar pa so sprva vsi mislili, da gre zgolj za napovedi brez učinka. V letu 2019 oz. kasneje v letu 2020 pa je Velika Britanija svoje napovedi uresničila ter tako prekinila članstvo v EU ter skladno s 50. členom PEU izstopila iz Evropske unije. Od leta 2017, ko je Velika Britanija napovedala izstop iz Evropske unije, so na dnevni ravni potekala pogajanja med Veliko Britanijo in Evropsko unijo, na kakšen način bo Velika Britanija izstopila iz Evropske unije, ali bo to »soft« ali »hard« brexit. Sprva je kazalo, da bo Velika Britanija izstopila iz Evropske unije brez kakršnih koli dogovorov, vendar pa se je v postopku izkazalo, da bo Velika Britanija le sklenila dogovore in sporazume z Evropsko unijo, na podlagi česar bo tako svojim državljanom kot tudi državljanom EU omogočila lažji prehod na način življenja, kot je bil pred vstopom v Evropsko unijo. Sporazum sta pogodbenici podpisali 30. 12. 2020 v Bruslju. Ne glede na sprejeti Sporazum, pa bo izstop Velike Britanije prinesel veliko sprememb, saj bo izstop Združenega kraljestva z enotnega trga in carinske unije povzročil dodatne ovire za trgovino in čezmejno mobilnost ljudi in še marsikatere druge spremembe.
Ključne besede: Evropska unija, Velika Britanija, brexit, sporazum, izstop iz Evropske unije, 50. člen PEU, referendum
Objavljeno v ReVIS: 01.07.2024; Ogledov: 354; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

2.
Iran, pravice žensk, vojna in politika v Iranu : magistrsko delo
Sabadete Lezi, 2024, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je obravnavana tematika o Iranu, pravicah žensk, vojni in politiki v Iranu ter človekovih pravicah v Iranu. Zaradi geostrateškega položaja in posedovanja obsežnih virov ogljikovodikov je Iran postal igralec veliko večjega pomena na mednarodnem prizorišču, kot bi lahko nakazovala njegova politična in gospodarska moč. Zagotovo je res, da je Iran edino vprašanje, ki ga imajo ameriški predsedniki v zadnjih desetletjih. Če pustimo fascinacijo na strani, obstajajo dobri gospodarski in politični razlogi za nadaljnje zanimanje za Iran. Ne samo, da ima četrte največje zaloge nafte na svetu (z novimi zalogami, ki jih odkrivajo), ima tudi druge največje znane zaloge zemeljskega plina, ki jih presega le Rusija. Večina jih še ni bila izkoriščena. Poleg lastnih virov se zaloge raztezajo na dveh glavnih svetovnih energetskih centrih, na Perzijski zaliv in obalo Kaspijskega morja. Kot je poudaril neki iranski uradnik, bi Iran ostal pomemben igralec, tudi če ne bi imel lastnih virov ogljikovodikov. Ameriški politiki so ugotovili, da je obsežen kulturni vpliv Irana v regiji (zlasti na Kavkazu in v Srednji Aziji) težko prezreti, kaj šele izolirati. Poleg tega ima Iran druge obsežne mineralne in človeške vire, ki mu dajejo možnost, da postane gospodarska sila v regiji. Ima znatne zaloge bakra, premoga in železa, medtem ko je njeno relativno veliko prebivalstvo, ki šteje približno 63 milijonov, večinoma pismeno in razmeroma dobro izobraženo. Za številne analitike je Iran preprosto postal razdražljiva anomalija, katere trmasta odločenost, da ostane prepoznaven, ga je postavila čez mejo. Poleg tega izpodbija širše predpostavke o neskladnosti islama in demokracije s trditvijo, da je vzajemno konstruktivno razmerje med tema dvema konceptoma dejansko možno in da je Iran vodilni pri dokazovanju tega skozi mešanico elite in množične politike.
Ključne besede: Iran, pravice žensk, politika, islam, vojna
Objavljeno v ReVIS: 21.05.2024; Ogledov: 551; Prenosov: 0

3.
Mednarodnopravni status nepriznanih držav in ureditev človekovih pravic v nepriznanih državah : magistrsko delo
Eva Lukančič, 2024, magistrsko delo

Opis: Država mora, da bi postala mednarodno priznana, izpolnjevati kriterije, kateri so določeni v 1. členu Konvencije iz Montevidea. Država kot subjekt mednarodnega prava mora imeti stalno prebivalstvo, definirano ozemlje, vlado in sposobnost sodelovanja z drugimi državami. Ti kriteriji so v pomoč pri presoji, če neka skupnost, ki trdi, da ima naravo države, sploh ustreza kriterijem mednarodnega prava za nastanek države. Določene entitete ne izpolnjujejo vseh kriterijev, zato so mednarodno nepriznane, se ne vključujejo v mednarodne odnose in ne sodelujejo z mednarodnimi organizacijami. V mednarodni skupnosti je potrebno upoštevati tudi druge kriterije kot so želja entitete po priznanju, nastanek entitete brez kršenja mednarodnega prava, spoštovanje človekovih pravic in priznanje s strani drugih držav. Ker nepriznana država nima dejanske fizične moči, ne more zagotoviti učinkovitih sredstev za zagotavljanje človekovih pravic, kar predstavlja veliko težavo, saj se s tem stopnjuje kriminal, nasilje, korupcija, pomanjkanje dobrin. Nepriznanim državam primanjkuje suverenosti, to posledično pripelje do kršenja človekovih pravic. V magistrskem delu so z opisno metodo obravnavane nepriznane države in ureditev človekovih pravic v le - teh. S pravno analizo so predstavljene in ugotovljene temeljne razlike med priznanimi in nepriznanimi državami in kako se mednarodna skupnost sooča s težavami nepriznanih držav. Namen je opredeliti, v čem se torej ločijo nepriznane države od priznanih držav, v čem se loči njihov status v mednarodni skupnosti in zakaj nepriznane države bolj kršijo človekove pravice. Pojav nepriznanih držav je v družbi vse bolj razširjen. Nepriznane države so zelo odvisne od svoje države pokroviteljice in nevladnih organizacij in ne morejo sodelovati v mednarodni skupnosti, kar dokazuje, kako pomembna je neodvisnost in zunanja suverenost države, da se lahko vključuje v mednarodne odnose. Zaradi slabe ureditve nepriznanih držav tam trpijo človekove pravice, saj državljanom onemogočajo ustrezen življenjski standard.
Ključne besede: mednarodno pravo, človekove pravice, priznanje države, nepriznane države, nastanek države, država
Objavljeno v ReVIS: 20.05.2024; Ogledov: 418; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (994,53 KB)

4.
Problematika aktivnosti EU glede procesa širitve na države Zahodnega Balkana : diplomsko delo
Tjaša Polak, 2023, diplomsko delo

Opis: Za širitev EU je potrebno strinjanje vseh držav članic. EU je sicer obljubila članstvo šestim državam Zahodnega Balkana, vse od leta 2003 pa so dogovori zamrznili. Prav tako so bili zavrženi vsi pozivi o konkretnem časovnem okviru. Zaradi razhajanj med državami EU glede sprejema novih članic in počasnega poteka reform v šestih čakajočih državah se morebitna širitev že leta ne premika naprej. Več članic je zaradi zaskrbljenosti nad nadaljnjo širitvijo z manj razvitimi državami zadržalo proces širitve. EU je po obsežnih širitvah v letih 2004 in 2007 doživela številne krize in šoke, od gospodarske do migracijske krize, brexita in zdaj še pandemije, zaradi česar se želi pred novo širitvijo najprej notranje utrditi. Istočasno pa je šest balkanskih držav EU dalo dobre razloge, da upočasni širitveni proces. Znane težave so pomanjkanje vladavine prava, korupcija, etnična vprašanja in dvostranske napetosti med državami. EU je po eni strani postala vse bolj usmerjena vase, hkrati pa je širitev zdrsnila iz seznama prioritet, ker je bila soočena z globalnimi izzivi. Zagon novim aktivnostim za širitev daje vse večja prisotnost Rusije in Kitajske v regiji, kjer je EU izgubila precej vpliva na področju infrastrukture in investicij, pa tudi sicer zaradi svoje politike. Geostrateški razmisleki držav članic utegnejo tudi okrepiti evroskepticizem, nekateri v EU razmišljajo, da bi širitev, ki je bila namenjena za izvoz stabilnosti, lahko uvozila nestabilnost. Nekatere potencialne članice imajo tesne vezi s tujimi silami in lahko delujejo kot njihov zaveznik v EU, s čimer bi doseganje skupne zunanje politike EU postalo še težje. EU bo morala nadaljevati aktivnosti v podporo širitvenim procesom in stabilizaciji regije s programi ekonomskega in investicijskega načrta z Berlinskim procesom. Celotna situacija se je v Evropi 24. februarja 2022 dodatno spremenila in otežila, ko je Rusija sprožila obširno vojaško invazijo na Ukrajino, ta pa je prešla v totalno vojno, ki ima vse večje posledice za celotno Evropo in tudi cel svet. Te posledice bodo vsekakor vplivale na gospodarsko, ekonomsko, finančno, varnostno in tudi migrantsko področje, tako v EU kot tudi v ostalih evropskih državah, še posebej pa na države Zahodnega Balkana in na njihovo pot v EU.
Ključne besede: širitev EU, EU, Zahodni Balkan, politika EU, članstvo v EU
Objavljeno v ReVIS: 17.05.2024; Ogledov: 548; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (766,71 KB)

5.
Nezakoniti izbris 1992 : diplomsko delo
Tanja Mićić, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bom predstavila izvedbo izbrisa in njegove posledice. Državljani nekdanje republike SFRJ so se leta 1992 znašli ilegalno v Republiki Sloveniji zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva. Izbris iz registra je botroval izgubi in kršenju številnih človekovih pravic, ki jih bom navedla in opisala v diplomskem delu. Skozi diplomsko delo bom predstavila mednarodno stališče o zadevi in odločanje Ustavnega sodišča ter Evropskega sodišča za človekove pravice. Namen diplomskega dela je opisati zgodovinsko ozadje, ki je v veliki meri vplivalo na izbris, sam proces izbrisa, predstaviti pravne temelje novonastale Republike Slovenije in na koncu utemeljiti in predstaviti odločitve sodišč, ki so odločala o zadevi. Kot glavne vire pri obravnavanju teme bom uporabljala predvsem Ustavo RS, zakone, kot so Zakon o tujcih, Zakon o socialnem varstvu, Zakon o državljanstvu Republike Slovenije, Zakon o začasni zaščiti razseljenih oseb, Zakon o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivališča, Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, in mednarodne pravne vire, kot so Splošna deklaracija človekovih pravic, Listina evropske unije o temeljnih pravicah, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic, Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah. Problem izbrisanih je utemeljilo in rešilo Evropsko sodišče za človekove pravice, saj je uredilo njihov pravni položaj v Republiki Sloveniji in s sodbo vzpostavilo odškodninsko shemo. Primer izbrisanih velja za pomemben primer v sodni praksi, predvsem na področju podeljevanja in urejanja državljanstva.
Ključne besede: izbrisani, državljanstvo, suverenost, nezakonitost, kršenje človekovih pravic, Ustavno sodišče, ESČP
Objavljeno v ReVIS: 17.05.2024; Ogledov: 624; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (340,86 KB)

6.
Varstvo pravice do življenja v mednarodnem pravu : diplomsko delo
Pia Krizmanič, 2023, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja varstvo pravice do življenja v mednarodnem pravu. Varstvo pravice do življenja je temeljno načelo v mednarodnem pravu, ki varuje vsako osebo pred neupravičenim odvzemom njenega življenja. Pravica do življenja je absolutna pravica, ki jo morajo spoštovati posamezniki in države. Velikokrat pa se srečujemo s kršenjem te pravice z dejanji, kot so smrtna obsodba, mučenje, ne-samovoljni odvzem življenja, diskriminacija, terorizem. Mednarodno pravo igra ključno vlogo pri varovanju in spoštovanju pravice do življenja na mednarodni ravni. Ta pravica je ena izmed temeljnih človekovih pravic in je priznana v številnih mednarodnih dokumentih, kot npr. Univerzalna deklaracija človekovih pravic, Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah ter drugi regionalni in mednarodni instrumenti. Prav tako mednarodno pravo spodbuja države, da sprejmejo ustrezen pravni okvir v svoji nacionalni zakonodaji za zaščito pravice do življenja. Uveljavlja odgovornost držav za kršitve pravice do življenja, bodisi neposredno bodisi zaradi neukrepanja. Države so odgovorne za preiskavo, preganjanje in kaznovanje tistih, ki kršijo to pravico, ter za zagotovitev dostopa do sodnega varstva žrtvam. Skupaj prispevajo ti elementi mednarodnega prava k ustvarjanju okolja, kjer se pravica do življenja spoštuje in varuje ter kjer so kršitve te pravice učinkovito obravnavane in preprečene.
Ključne besede: pravica do življenja, mednarodno pravo, varstvo pravice, splošna deklaracija človekovih pravic, evropska konvencija o varstvu človekovih pravic
Objavljeno v ReVIS: 17.05.2024; Ogledov: 546; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (417,77 KB)

7.
Pravni in dejanski položaj nemške manjšine v Sloveniji pred in po drugi svetovni vojni : diplomsko delo
Petra Trošt, 2023, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prikazuje urejenost manjšinskega varstva na mednarodni ravni med prvo in drugo svetovno vojno in pomemben dokument, ki je zavezoval Kraljevino SHS k varstvu manjšin, na drugi strani pa razkorak med pravnoformalno urejenostjo in dejanskim stanjem za konkreten primer nemške manjšine. Zanimal nas je tudi položaj nemško govoreče etnične skupnosti danes. Nemška manjšina v Sloveniji ni ustavnopravno priznana, zato sta tudi obseg in sama narava pravic, ki so jih deležni pripadniki te manjšine, drugačna od obsega in narave pravic ustavnopravno priznane avtohtone italijanske in madžarske narodne manjšine. Čeprav nemška manjšina v ustavi ni omenjena, ne pomeni da ne obstaja, saj so še drugi načini za posredno priznanje njenega obstoja. Diplomsko delo opisuje, katere pravice so bile zagotovljene nemški manjšini v obdobju med prvo in drugo svetovno vojno in na kakšni pravni podlagi ter kako je to urejeno danes. Kljub številnim pomembnim poskusom po opredelitvi narodne manjšine skozi zgodovino pa splošna in pravno zavezujoča definicija narodne manjšine ne obstaja niti na mednarodni niti na nacionalni ravni, zato nas je zanimalo, ali bi se pripadnike nemško govoreče etnične skupnosti lahko štelo kot narodno manjšino.
Ključne besede: narodna manjšina, etnična skupnost, Jugoslavija, varstvo manjšin, manjšinske pravice, Nemci
Objavljeno v ReVIS: 17.05.2024; Ogledov: 530; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (652,63 KB)

8.
Regulacija kibernetske varnosti nacionalnih držav v mednarodnem pravu : diplomsko delo
Nadja Emeršič, 2024, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena vloga mednarodnega prava na področju kibernetske varnosti. Mednarodno kibernetsko pravo je dokaj novo področje pravnega raziskovanja in urejanja, ki ga ne regulira noben zavezujoč mednarodnopravni akt. Pri raziskovanju se opiramo na Talinski priročnik, ki pa predstavlja nezavezujoč dokument. Za ugotovitev možnosti aplikacije splošnih načel mednarodnega prava moramo tako pregledati ustanovne listine in ustanovne pogodbe nekaterih mednarodnih organizacij, kot sta na primer Organizacija Združenih narodov in Zveza NATO. Definiramo kibernetsko okolje in kibernetski napad. Podrobno pregledamo literaturo in nekatera nasprotujoča si mnenja avtorjev ter primere mednarodne pravne prakse, poiščemo vzporednice in tako dobimo odgovor na to, ali v kibernetskem okolju lahko govorimo o kršitvah načela suverenosti, načela nevmešavanja, o pravici do samoobrambe in prepovedi uporabe sile. Pomembna je opredelitev in obenem navedba pogojev za pripis škodljivih kibernetskih dejanj državam ter v kakšni povezavi državni akterji delujejo z nedržavnimi akterji. Predstavljeni pa so tudi možni načini odziva držav na kibernetske dejavnosti, v zadnjem delu pa je predstavljena tudi regulacija kibernetske varnosti v slovenskem pravnem redu. S pregledom primarnih virov, kot so nacionalne strategije, v diplomskem delu na koncu izluščimo še pomembnost kibernetske varnosti za Slovenijo zdaj in v prihodnosti.
Ključne besede: kibernetsko okolje, kibernetska varnost, kibernetski napad, načelo dolžne skrbnosti, načelo suverenosti, načelo nevmešavanja, uporaba sile, mednarodno pravo, samoobramba
Objavljeno v ReVIS: 17.05.2024; Ogledov: 577; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (362,95 KB)

9.
Status in možnosti izkoriščanja morskega dna po Konvenciji OZN v pomorskem pravu : diplomsko delo
Maša Klobučar, 2024, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo govori o statusu in možnosti izkoriščanja morskega dna po Konvenciji OZN. Namen diplomskega dela je ugotoviti, kakšen status in možnost izkoriščanja imajo posamezne države in na kakšen način k temu pripomore Konvencija OZN. Konvencija OZN o pomorskem pravu na splošno ureja pravni položaj teritorialnega morja. Ureja morski prostor kot celoto, kar pa vključuje tudi znanstveno raziskovanje, varstvo morskega okolja in pa tudi prenos morske tehnologije. Suverenost se nad teritorialnim morjem izvaja po pravilih in določbah mednarodnega prava, ki so v skladu s Konvencijo. Stanje se je skozi zgodovino tudi spreminjalo, saj je na samem začetku mednarodnega prava veljalo, da vsak nosi svoje pravo s seboj, sedaj pa velja načelo enakosti in enakopravnosti prava na skupnem področju, ki mu pravimo odprto morje. Države lahko svoje pravo uveljavljajo le na svojem ozemlju in druge države ga morajo spoštovati. To nam pove, da smo naredili velik napredek v meddržavnem sodelovanju in mirnem reševanju sporov. Vzpostavil se je tudi učinkovit sistem mednarodnega sodišča s svojimi sodnimi organi, ki upravljajo sodišče. Sodišče vzpostavlja enak pravni položaj, preprečevanje arbitrarnosti, članstvo se še širi in s tem tudi pravice držav. Posamezne države, ki so ekonomsko šibkejše, nimajo dostopa do morja ali pa so le-te manj razvite od drugih in morja ne morejo raziskati v popolnosti, zato se je čez leta razvijal sistem mednarodnega pomorskega prava, ki velja za vse države enako. Zato Konvencija OZN predstavlja mednarodno pogodbo, ki je temelj pomorskega prava za vse države. Konvencija teži k mednarodnemu sodelovanju in enakopravnosti vseh držav. Vodi jo načelo, da sta pomorsko dno in pomorski prostor skupna dediščina vseh nas in ga imamo zato vsi pravico raziskovati in uporabljati. Konvencija, ki je nastala na podlagi tretje konference Združenih narodov o pomorskem pravu in stopila v veljavo leta 1994, je nadomestila štiri predhodne pogodbe, ki so do tedaj predstavljale pravni režim. Poleg določb, ki so do tedaj veljale in opredeljevale oceanske meje, je Konvencija vzpostavila splošne obveznosti za varovanje morskega dna in okolja ter zaščito svobode znanstvenega raziskovanja morskega dna. Ustvarila je povsem nov režim za nadzor izkoriščanja mineralnih virov na območjih globokega morskega dna, ki je izven državnih jurisdikcij.
Ključne besede: pomorsko pravo, Konvencija OZN, morsko dno, pomorski prostor, izključna ekonomska cona, mednarodne pogodbe, sodišče za pomorsko pravo, območje državne jurisdikcije, morje
Objavljeno v ReVIS: 17.05.2024; Ogledov: 421; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (559,33 KB)

10.
Pravna ureditev svetovnega spleta v mednarodnem pravu : diplomsko delo
Klemen Terčič, 2024, diplomsko delo

Opis: Tehnološki napredek je s sabo vedno prinesel velike spremembe v človeški družbi. Le redkokatera nova tehnologija pa je tako hitro in temeljito spremenila vsakdanje življenje v tolikšni meri in na toliko področjih, kot ga je spremenil izum svetovnega spleta. Svetovni splet je leta 1989 izumila Evropska organizacija za jedrske raziskave – CERN. V manj kot desetih letih je splet izvedel prehod od omejene uporabe v znanstvenih raziskovalnih središčih do statusa vodilnega globalnega komunikacijskega sredstva. Z globalno razširjenostjo spleta in vse večjo odvisnostjo delovanja sodobne družbe od te nove vrste informacijske tehnologije se je hkrati pojavila nujna potreba po čimprejšnji zakonski regulaciji spleta. Sprejemanje zakonodaje s strani vsake države posebej se je zaradi mednarodne narave spleta kmalu izkazala za neučinkovito. Najbolj učinkovit ukrep proti zlorabam, povezanih s spletom, je bilo zato sprejetje Konvencije o kibernetski kriminaliteti leta 2001, poznane tudi pod imenom Budimpeška konvencija, ki jo je do leta 2023 ratificiralo 68 držav po vsem svetu. Konvencija je bila prvi mednarodni vir prava, ki je poskušal na globalni ravni urediti najbolj nevarni vidik spleta, kibernetsko kriminaliteto. A od sprejetja Budimpeške konvencije je minilo že več kot dvajset let, sprejemanje mednarodne spletne zakonodaje pa se je od tedaj drastično upočasnilo. Splet se je skozi leta razvil v nepričakovane smeri, ki so jasno pokazale pomanjkljivosti in omejitve konvencije. Države podpisnice konvencije so se osredotočile le na učinkovit pregon kiberkriminalitete in niso poskušale sprejeti zakonodaje, ki bi regulirala vse vidike spleta. Sodobna mednarodna spletna zakonodaja zato vsebuje številne pravne praznine. Težave pri izsleditvi in identifikaciji storilcev kibernetskih napadov, nevtralnost interneta in pravna dilema, ali naj se pravica dostopa do spleta šteje za eno izmed človekovih pravic, so le nekatera od ključnih pravnih vprašanj, na katera bo moralo mednarodno pravo v bližnji prihodnosti podati dokončen odgovor
Ključne besede: Budimpeška konvencija, informacijska družba, kibernetska kriminaliteta, spletno pravo, svetovni splet, svetovni splet, digitalni razkorak
Objavljeno v ReVIS: 17.05.2024; Ogledov: 595; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (692,12 KB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh