Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 167
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Problemi jus cogens v mednarodnem pravu
Maruša Kranjc, 2016

Opis: Koncept imperativnih občih norm mednarodnega prava ali tako imenovani jus cogens je kljub dolgoletnim razpravam še vedno aktualna problematika mednarodne pravne doktrine. Obstoj norm, ki so izven dispozitivne volje posameznih držav, izražene v formalnih virih mednarodnega prava, je bistvo problematike jus cogens. Dunajska konvencija o pravu mednarodnih pogodb je poglavitni institut, ki je uvedel omenjeni koncept v pozitivnopravno mednarodno okolje, vendar pa ni dosegel svojega namena, saj ostajajo odprta vprašanja glede narave koncepta, njegove vsebine ter učinkovanja. Komisija za mednarodno pravo je organ OZN, ustvarjen za pravno kodifikacijo in progresivni razvoj mednarodnega prava. Del mednarodne pravne doktrine trdi, da je s svojim delom uvedla jus cogens v pozitivno mednarodno pravo in da njen Osnutek konvencije o pravu mednarodnih pogodb predstavlja progresivni razvoj mednarodnega prava. Določitev same vsebine koncepta jus cogens se zaradi nepopolnosti tako prepušča praksi držav in mednarodni judikaturi, predvsem Meddržavnega sodišča v Haagu.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: mednarodno pravo, jus cogens, konvencija o pravu mednarodnih pogodb, OZN, Evropska unija, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 1416; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

2.
Finančni mehanizem EGP in norveški finančni mehanizem v Sloveniji
Silvija Jakopovič, 2016

Opis: Države donatorice - Islandija, Liechtenstein in Norveška - s finančnimi sredstvi prispevajo k redukciji razlik med državami upravičenkami, vključenimi v Evropski gospodarski prostor. Slovenija je bila do sredstev iz Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma upravičena v programskem obdobju 2004-2009 in v programskem obdobju 2009-2014; slednji se trenutno še izvaja. V programskem obdobju 2004-2009 je bilo Sloveniji skupno dodeljenih 18,594 milijona EUR bruto sredstev iz navedenih mehanizmov. Pri črpanju sredstev je bila naša država zelo uspešna, saj ji je bilo izplačanih več kot 93 % vseh dodeljenih sredstev, kar jo uvršča na peto mesto med petnajstimi državami, ki so bile upravičene do navedenih sredstev. Za tekoče programsko obdobje 2009-2014, ki se v načinu izvajanja bistveno razlikuje od predhodnega sistema, je Sloveniji na voljo 26,9 milijona EUR bruto sredstev za izvajanje programov, ki imajo različne prioritetne vsebine. Ker je eden od dveh ključnih ciljev finančnih mehanizmov krepitev bilateralnih odnosov med državami udeleženkami, je Slovenija del dodeljenih sredstev namenila za njihovo krepitev; ta so signifikantno pripomogla h krepitvi odnosov med Slovenijo in državami donatoricami. Sredstva finančnih mehanizmov pomenijo pomemben vir financiranja projektov iz različnih področij, saj so na voljo za različna vsebinska področja in organizacije z različnim pravnim statusom.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: finančni mehanizmi, Evropski gospodarski prostor, Norveški finančni mehanizmi, bilateralni odnosi, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno: 22.08.2017; Ogledov: 1732; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (943,15 KB)

3.
4.
Problem opredelitve humanitarnih organizacij v pravnem redu RS in njihov vpliv na politiko
Danica Hriberšek, 2015

Opis: V magistrskem delu želim pojasniti pojem in povezavo humanitarne organizacije s pome-nom humanitarne dejavnosti, ne glede na to, ali je organizacija, ki izvaja humanitarno dejavnost, organizirana po Zakonu o humanitarni dejavnosti ali po katerih drugih pravnih normah Republike Slovenije (RS). Pomembno je le, da humanitarne organizacije dejansko čim bolj učinkovito izvajajo humanitarno dejavnost in so koristne čim širšemu krogu ljudi, ki so odvisni od učinkovitega delovanja le-teh. V RS so humanitarne organizacije s svojim delovanjem postale pomembne organizacije, ki dopolnjujejo delovanje vladnih organizacij, kar lahko ugotavljamo tudi iz medijev. Njihovo učinkovito delovanje se izraža s kakovostno in hitro pomočjo reševanja človeških stisk, predvsem revščine, ki se v RS povečuje. V RS še ni bilo opravljene raziskave, ki bi doka-zovala učinkovitost njihovega delovanja, ker je učinkovitost humanitarnih organizacij zelo težko izmeriti, saj še ni izdelanih enotnih kriterijev za ocenjevanje uspešnosti in učinkovito-sti humanitarnih organizacij. V magistrskem delu sem učinkovitost delovanja humanitarnih organizacij predstavila z merjenjem zadovoljstva uporabnikov. Zadovoljstvo uporabnikov sem ugotavljala in doka-zovala s pomočjo podatkov, ki sem jih pridobila od patronažnih medicinskih sester, iz nji-hovih uradnih podatkov obravnavanih družin na določenem terenu, kar sem podrobneje predstavila v empiričnem delu magistrske naloge. Za ugotavljanje učinkovitosti delovanja humanitarnih organizacij sem uporabila še metodo lastnega opazovanja v primeru naravne katastrofe v novembru 2012, ko so bile v Sloveniji poplave, ter nedavno ob žledu, ledu in snegu v začetku februarja 2014. V magistrskem delu sem poskušala predstaviti neurejeno statusno pravno ureditev huma-nitarnih organizacij. Predstavila sem tudi primere, zaradi katerih bi bilo potrebno Zakon o humanitarnih organizacijah spremeniti in dopolniti. S predlagano magistrsko nalogo sem poskušala zakonodajalcu predlagati sprejetje takšnih pravnih norm, ki bodo omogočile, da bodo lahko organizacije, ki nimajo statusa humanitarne organizacije in izvajajo humanitar-no dejavnost, prav tako pridobile status humanitarne organizacije. V RS se humanitarne organizacije v primerjavi z drugimi državami še vedno ne morejo v zadostni meri vključevati k razpravam in pripravi zakonskih norm, zato sem z magistrskim delom skušala opozoriti na anomalije naše demokracije in predstaviti vpliv humanitarnih organizacij na notranjo in zunanjo politiko Republike Slovenije. Ključne besede: humanitarna organizacija, organizacija, ki izvaja humanitarno dejavnost, nevladne organizacije, učinkovitost humanitarnih organizacij, pravna ureditev humanitarnih organizacij, neurejen pravni status, vpliv na notranjo in zunanjo politiko v RS.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: humanitarna organizacija, nevladne organizacije, pravna ureditev
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 1445; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (2,92 MB)

5.
Multikulturna Evropa in evropski islam
Anica Kokalj, 2015

Najdeno v: osebi
Ključne besede: Evropa, zgodovinski razvoj, evropska družba, islam
Objavljeno: 29.08.2017; Ogledov: 1186; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

6.
Evropska unija
Maruša Marinič, 2015

Opis: V magistrskem delu z naslovom Evropska unija % soft power v mednarodni skupnosti: moč in nemoč skupne zunanje in varnostne politike smo preučili delovanje EU in njene SZVP. Evropska unija vodi svojo lastno zunanjo in varnostno politiko, ki jo je postopoma razvila skozi desetletja in ji omogoča, da v svetovnih zadevah nastopa in ukrepa enotno. 28 držav članic EU ima tako zaradi skupnega nastopa v svetu večjo težo in pomen, kot če bi vsaka posamezno vodila svojo ločeno politiko. Mehka moč je opredeljena kot moč, ki temelji na silah privlačnosti. Zanimalo nas je, kaj je tisto, kar dela EU privlačno za druge, in kaj je tisto, s čimer EU v mednarodni skupnosti uveljavlja svoje vrednote, interese in cilje. Na kratko smo se dotaknili teme o mednarodnih odnosih in opisali teorije. Nato smo prešli na koncept moči: na trdo, mehko in pametno moč. V osrednjem delu naloge smo predstavili delovanje SZVP, pisali o sredstvih prisiljevanja, vlogi kulture in kulturnih razlikah ter vlogi človekovih pravic v zunanji politiki. Nato smo nekaj besed namenili prihodnosti EU, s čimer smo odprli vprašanje, ali SZVP resnično deluje; ali so torej države članice del svoje suverenosti dejansko prenesle na institucije EU. Zanimalo nas je tudi, kako se EU odziva na krizne situacije, kar smo preučili na dveh primerih. Preučili smo odziv EU na krizne razmere v Libiji in odziv na ukrajinsko krizo. V zadnjem delu naloge smo se dotaknili tudi odziva javnosti v povezavi z evroskepticizmom, ki je v ospredje stopil šele z volitvami v Evropski parlament leta 2014, in se na podlagi celotnega magistrskega dela vprašali še o prihodnosti EU.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: mednarodni odnosi, varnostna politika, mehka moč, človekove pravice, Evropska unija, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 2527; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

7.
Delitev diplomatskega premoženja med naslednice SFRJ
Darja Bertalanič, 2013

Najdeno v: osebi
Ključne besede: vprašanje nasledstva, sporazum, države naslednice
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 947; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

8.
9.
Pravica narodov do samoodločbe na primeru Kosovo
Ludvik Teršek, 2012

Najdeno v: osebi
Ključne besede: neodvisnost, samoodločba, odcepitev kosova, Srbi, Albanci, etični konflikt
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 966; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

10.
Medijska podoba meddržavnega konflikta v izbranem tisku
Irena Kranjc, 2011

Najdeno v: osebi
Ključne besede: Politika, politika, mediji, javno komuniciranje, Slovenija, disertacije
Objavljeno: 03.10.2017; Ogledov: 964; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh