1. Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja glede na spolAnja Bregar Izlakar, 2024, not set Abstract: Vzpostavljanje enakosti med spoloma je postopen proces, saj zahteva spremembe v temeljih družbene strukture. Te spremembe se odvijajo počasi, saj zahtevajo sodelovanje vseh deležnikov in vpletenost številnih dejavnikov. Družbene vloge spolov so bile v preteklosti povsem različne oz. nasprotne od današnjih. Sprememba oz. prestrukturiranje je zaradi tega obsežno in se odvija počasi. Zato smo v diplomski nalogi analizirali delitev družbene moči med moškimi in ženskam ter spremembo modernizacije med vzgojo otroka in službeno kariero. Primerjava med družbenimi vlogami spolov v preteklosti in danes kaže na zmanjševanje razlik, vendar enakosti med spoloma kljub prizadevanjem še nismo dosegli. Iz opravljene raziskave (kvalitativna – polstrukturiran intervju) ugotavljamo, da se nekatere razlike ohranjajo na področju delitve dela pri vzgoji otrok in družinskih opravilih. V partnerskem odnosu je z ekonomsko neodvisnostjo obeh partnerjev prišlo do pogojev za njuno enakost, vendar je v praksi to drugače. Raziskava je pokazala, da ženske še vedno prevzemajo ključno vlogo pri skrbi za otroke, čeprav se vanjo vključujejo tudi moški. Ženske tako večinoma skrbijo za otroka v primeru bolezni (to vlogo postopoma prevzamejo tudi moški, predvsem če ženska ne more zaradi službenih obveznosti). Ženske tudi večinoma prevzemajo naloge v povezavi s šolskimi obveznostmi (pomoč otrokom pri šolskih nalogah, roditeljski sestanki ipd.), moški le izjemoma. Ženske tako še vedno ohranjajo ključno vlogo pri celostni skrbi za otroka, posledično pa tudi težje usklajujejo poklicno in družinsko življenje. Delovna aktivnost žensk in nezadostno vključevanje očetov v družinski proces privede do problema usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja. Negotovost na trgu dela negativno vpliva na zasebno življenje, saj zavira urejeno življenje, partnerski odnos in ustvarjanje družine. Poleg tega bolj izobražene ženske v praksi težje najdejo zaposlitev, zasedajo nižja delovna mesta in imajo z isto stopnjo izobrazbe za enako delo nižjo plačo kot njihovi moški kolegi. Delovna aktivnost žensk, preobremenjenost z gospodinjsko vlogo, pozen vstop na trg delovne sile zaradi izobraževanja in težja zaposljivost vodi do odlaganje starševstva, to ima nezanemarljive demografske posledice za družbo.
Keywords: ženske, diskriminacija, enake možnosti, enakost spolov, Resolucija o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških 2015–2020, intervju.
Published in ReVIS: 06.06.2024; Views: 821; Downloads: 35
 Full text (1,14 MB) |
2. VLOGA ŽENSKE V SODOBNI DRUŽBIKarin Črnigoj, 2023, not set Abstract: Diplomska naloga »Vloga ženske v sodobni družbi« obravnava problematiko neenakosti med moškim in žensko tako v javni kot zasebni sferi. Vloga ženske kot matere in gospodinje se je od industrijske revolucije do danes močno spremenila. Ženska je dobila še tretjo vlogo – zaposlena ženska, kar zanjo pomeni dvojno obremenitev, saj je v domači sferi ženska še vedno tista, ki opravlja večino neplačanega dela – gospodinji in skrbi za celotno družino. Tradicionalnost patriarhata je v 21. stoletju tako še vedno prisotna.
Odločili smo se za kvantitativno metodo raziskovanja. S pomočjo anketnega vprašalnika smo želeli pridobiti mnenje žensk o ovirah oz. neenakostih pri izgradnji kariere v nasprotju z moškimi kolegi. Ugotovili smo, da se ženske še vedno srečujejo z diskriminacijo na delovnem mestu, čeprav so enako ali bolje usposobljene in izobražene od moških. Njihove kompetence se slabše vrednotijo od kompetenc moških, počasnejše pa je tudi njihovo poklicno napredovanje. Ovire se odražajo v oteženem iskanju zaposlitve zaradi otrok, diskriminaciji žensk in v plačnih razlikah. Vsem oviram je skupno to, da nimajo ničesar skupnega z znanjem in ostalimi kakovostmi, ki jih ženske lahko doprinesejo podjetju.
Na podlagi raziskave smo ugotovili, da sta gospodinjstvo in vzgoja otrok v dvokariernih družinah še vedno domena žensk. Ženske se strinjajo, da bi lahko bila usklajenost med družino in kariero boljša, vendar so s trenutnim stanjem zadovoljne, saj so moški bolj vpeti v vzgojo otrok kot včasih. Nesimetrična delitev dela doma lahko negativno vpliva na počutje žensk. Ženske to občutijo kot preobremenjenost, izgorelost in v primanjkljaju časa zase.
Keywords: ženska, neenakost med spoloma, neenakopravnost, plačne razlike, ovire, usklajevanje dela in družine.
Published in ReVIS: 14.11.2023; Views: 1486; Downloads: 97
Full text (2,39 MB) |
3. Psihosocialne posledice zaprtja šol in spremljevalnih ukrepov na šoloobvezne otroke v času epidemije covid-19 v SlovenijiPascale Emily Pečnik, 2023, not set Abstract: Epidemija covid-19 je odprla številna družbena vprašanja tako iz konteksta obstoječih družbenih razmerij kot iz državnih, družbenih in psihosocialnih posledic. V pričujoči magistrski nalogi osvetljujemo vidik psihosocialnih posledic epidemije na šoloobvezne otroke v Sloveniji in jih postavljamo v širši družbeni okvir. V teoretičnem delu naloge raziskujemo globalizacijo kot pomemben družbeni vidik epidemije, kapitalistični sistem in razredno diferenciacijo. Temu sledi raziskovanje šole kot pomembnega člena v procesu socializacije znotraj obstoječih ideoloških razmerij. Posebno pozornost posvečamo socialno-ekonomskemu statusu in vplivu le-tega ob zaprtju šol v času prvega in drugega vala epidemije.
V empiričnem delu naloge skozi sekundardno analizo Mednarodne raziskave motenj izobraževanja v času epidemije in intervjuje s svetovalnimi delavkami analiziramo psihosocialne posledice epidemije na šoloobvezne otroke. Zanima nas tudi vloga svetovalnih delavk v času epidemije in ključni izzivi, s katerimi so se srečevale.
Metodološko se naloge lotevamo skozi morfogenetski pristop in ugotavljamo razmerje država-šola-posameznik. Ugotovili smo, da je eden pomembnejših dejavnikov, ki vpliva na psihosocialne posledice otrok in mladostnikov, socialno-ekonomski status. Psihosocialne stiske, s katerimi se soočajo otroci in mladostniki, se razlikujejo glede na starost šoloobveznih otrok, govorimo pa o samoti, anksioznosti, depresiji, apatičnosti in nasilju.
Keywords: epidemija, psihosocialne posledice, otroci in mladostniki, socialno-ekonomski status, ideologija
Published in ReVIS: 10.06.2023; Views: 1241; Downloads: 40
Full text (2,58 MB) |
4. Uporabnost realitetne terapije v praksi : diplomska nalogaElizabeta Stojko, 2021, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga daje vpogled tuje in domače literature ter predstavitev študij. Teoretični del vsebuje opis psihoterapevtskih pristopov, s poudarkom na realitetni terapiji, empirični del pa je temeljil na študiji domače in tuje literature. Po pregledu literature smo izdelali PRIZMA diagram ter prikazali rezultate po kodah in kategorijah. Na koncu smo v razpravi odgovorili na zadana raziskovalna vprašanja. Uporabljena je bila deskriptivna metoda raziskovanja s pregledom domače in tuje literature.
Ugotovili smo, da je realitetno terapijo mogoče uporabiti s katerim koli posameznikom, ki pokaže pripravljenost in sposobnost, da razume njena načela ter si želi sprememb. Torej je v resnici realitetna terapija dostopna vsakomur. Na podlagi pregleda člankov ugotovimo, da je realitetna terapija učinkovita pri zdravljenju težav v duševnem zdravju, kot so anksioznost, depresija, zasvojenost, nezadovoljstvo z različnimi področji življenja ipd., pri zdravljenju spolnih prestopnikov, zasvojenih z drogami, pri zdravljenju avtoimunih bolezni, med svetovanci s kroničnimi boleznimi in tudi v praksi pri drugih težavah. Kot zanimivost smo ugotovili tudi, da izvajanje teorije izbire v predšolskem obdobju razvija veščine reševanja problemov, vabi k sodelovanju, krepi njihov občutek skupnosti, gradi medsebojno spoštovanje ter izkorišča otrokovo običajno človeško potrebo po moči in nadzoru. Majhnim otrokom zagotavlja možnost, da uporabijo svoj glas ter sprejemajo odločitve in rešujejo težave. Otroke spodbuja k sodelovanju in prispeva k povezovanju vzgojiteljev z njimi.
Keywords: psihologija, psihoterapevtski pristopi, učinkovitost, realitetna terapija, teorija izbire, diplomske naloge
Published in ReVIS: 17.05.2022; Views: 1470; Downloads: 98
Full text (803,01 KB) |
5. Socialna izključenost oseb z zmanjšanimi zmožnostmi v primerjavi z lokalno populacijo v obalni regiji : diplomska nalogaMojca Princes, 2022, undergraduate thesis Abstract: Socialna izključenost je proces, s katerim se osebe z zmanjšanimi zmožnostmi pogosto soočajo. Pri socialni izključenosti prihaja do neenakosti in večkratne prikrajšanosti na družbenem, ekonomskem, političnem ter kulturnem področju. Je neustrezno in neenakopravno sodelovanje posameznikov ter skupin prebivalstva pri dostopu do zdravstva, izobraževanja, zaposlovanja, socialnih storitev in v socialnih mrežah. V diplomski nalogi smo z anketnim vprašalnikom preverjali prisotnost socialne izključenosti pri osebah z zmanjšanimi zmožnostmi v primerjavi z lokalno populacijo v obalni regiji. V raziskavo je zajetih 150 oseb, starih od 20 do 60 let, od tega 67 oseb z zmanjšanimi zmožnostmi in 83 oseb lokalne populacije v obalni regiji. Anketni vprašalnik je obsegal 27 vprašanj, ki so bila razdeljena v sedem kategorij: varnost zaposlitve, zdravje, nastanitev, varnost, socialno okolje, mobilnost in finančna izključenost. Rezultati ankete so potrdili dve hipotezi – v obalni regiji je pri osebah z zmanjšanimi zmožnostmi prisotna manjša varnost zaposlitve kot pri lokalni populaciji in osebe z zmanjšanimi zmožnostmi imajo več zdravstvenih težav v primerjavi z lokalno populacijo. Z rezultati ankete smo ovrgli dve hipotezi: osebe z zmanjšanimi zmožnostmi so bolj finančno izključene kot lokalna populacija in osebe z zmanjšanimi zmožnostmi so manj vključene v socialno okolje kot lokalna populacija v obalni regiji.
Keywords: osebe z zmanjšanimi zmožnostmi, socialna izključenost, izključenost, zakonodaja, diplomske naloge
Published in ReVIS: 17.05.2022; Views: 1183; Downloads: 72
Full text (1,35 MB) |
6. Nasilje nad otroki v družini kot dejavnik tveganja za razvoj težav v duševnem zdravju : magistrska nalogaTeja Boštjančič, 2020, master's thesis Abstract: Magistrsko delo z naslovom »Nasilje nad otroki v družini kot dejavnik tveganja za razvoj težav
v duševnem zdravju« obravnava nasilje nad otroki v družini in posledice v duševnem zdravju.
Cilj magistrskega dela je ugotoviti, kakšne posledice v duševnem zdravju, tako v otroštvu kot
v odraslosti, ima lahko posameznik, ki je bil v otroštvu izpostavljen nasilju v družini. Vsebina
magistrskega dela je razdeljena na tematske sklope. V prvem delu je predstavljena družina kot
sistem, funkcije družine, vzgojni stili, teorija navezanosti ter nasilje v družini. Opredeljene so
vrste nasilja v družini, povzročitelji nasilja in ranljive skupine. V osrednjem delu magistrskega
dela je predstavljeno in opredeljeno nasilje nad otroki v družini ter opisane oblike oziroma vrste
nasilja. V osrednjem delu naloge so prav tako opisane posledice nasilja nad otroki v družini.
Predstavljene so težave v duševnem zdravju otroka, ki so posledica nasilja v družini, ter
anksioznost in depresija v odraslosti kot posledica izkušnje z nasiljem v družini v otroštvu.
Anksioznost in depresija ter nasilje nad otroki v družini so prikazani kot dejavnik tveganja za
razvoj anksioznosti in depresije v odraslosti. Zadnji del magistrskega dela je empirični in
prinaša študijo primera. Predstavljen je primer odraslega moškega, ki je imel v otroštvu
izkušnjo z nasiljem v družini, v odraslosti pa ima težave z anksioznostjo in občasnimi
depresivnimi obdobji. Podatki so zbrani s pomočjo dveh nestrukturiranih intervjujev in enega
delno strukturiranega intervjuja ter analizirani in interpretirani na podlagi kvalitativne analize.
Na podlagi preučevanja literature, raziskovanja ter izvedbe študije primera ugotavljamo, da
nasilje nad otroki v družini vpliva na razvoj težav v duševnem zdravju v otroštvu, kot tudi v
odraslosti. Osebe, ki so bile v otroštvu izpostavljene nasilju v družini, pa imajo večjo možnost
za razvoj težav z anksioznostjo in depresijo v odraslosti.
Keywords: družina, nasilje, otroci, posledice nasilja, anksioznost, depresija, magistrske naloge
Published in ReVIS: 13.08.2021; Views: 2107; Downloads: 334
Full text (1,69 MB) |
7. Sindrom izgorelosti pri sodobni ženski : diplomsko deloChristian Volčanšek, 2020, undergraduate thesis Abstract: V sodobni družbi je težko spregledati številne boje za enakopravnost. V tem diplomskem
delu smo pozornost posvetili tistemu, ki morda traja najdlje od vseh – boju za žensko
enakopravnost. Čeprav imamo občutek, da je to cilj, ki smo ga že dosegli, pa sodobno žensko
v današnji družbi čakajo popolnoma novi izzivi in eden izmed njih je tudi sindrom
izgorelosti. Tema diplomske naloge obravnava vlogo sodobne ženske in išče korelacijo z
naraščajočim številom sindroma izgorelosti med njimi. V ta namen smo uporabili
kvantitativno metodo raziskave in izvedli raziskovalno anketo. Pridobili smo mnenja
številnih sodobnih žensk, ki so odgovarjale na naslednja raziskovalna vprašanja: ali je
sodobna ženska res bolj dovzetna, da se sreča s sindromom izgorelosti od moškega? Kakšno
je breme dvojne vloge junaške mame in uspešne karieristke? Lahko materinstvo poleg vse
lepote predstavlja tudi ogromno breme? Ugotovili smo, kako močno na sodobno žensko
vplivajo družbena pričakovanja in koliko njihova lastna. Dobili smo odgovore, kdo sestavlja
podporno okolje sodobne ženske in ali je razlog za naraščajoč sindrom izgorelosti nepodpora
parnerjev. Predelali smo literaturo, ki obdeluje področje enakosti med spoloma, in prišli do
ugotovitev, ali so razlike med moškim in žensko prirojene ali privzgojene. Pomemben
rezultat je bil tudi odziv na vprašanje, če imajo ženske res manj možnosti za uspeh v
poslovnem svetu od moških.
Keywords: izgorelost, ženske, stres, materinstvo, kariera, družina, diplomske naloge
Published in ReVIS: 13.08.2021; Views: 2020; Downloads: 124
Full text (1,91 MB) |
8. Prokrastinacija med študenti : magistrska naloga študijskega programa druge stopnjeAna Mirt, 2019, master's thesis Abstract: Prokrastinacija je pogost in razširjen problem, povezan z vrsto negativnih rezultatov na
različnih življenjskih področjih, ki se pojavljajo, ko se ljudje soočajo z nalogami, ki jim niso
všeč in bi se jim radi izognili. Še posebno pogosta je pri študentski populaciji, ki največkrat
prokrastinira pri pisanju seminarskih nalog in pri učenju za izpit. Kljub temu da posamezniki
vedo, da jim prokrastinacija škoduje, si ne morejo pomagati in naslednjič znova prokrastinirajo.
Magistrska naloga raziskuje akademsko prokrastinacijo oz. prokrastinacijo med študenti. V
teoretičnem delu naloge smo obravnavali pomembna področja prokrastinacije. Tako smo
opredelili, kaj prokrastinacija sploh je, kako se razlikuje od aktivne prokrastinacije in njeno
prevalenco. Opredelili smo tudi akademsko prokrastinacijo, kaj so morebitni vzroki zanjo in
kakšne so njene posledice. Zadnje poglavje pa je posvečeno morebitnim rešitvam oz. načinom,
kako prenehati s prokrastiniranjem. Drugi del oziroma empirični del magistrske naloge temelji
na kvalitativni raziskavi, s katero smo želeli ugotoviti, kako akademsko odlašanje vpliva na
študentovo študijsko uspešnost in kateri so glavni vzroki za odlašanje ter kakšne so njegove
posledice.
Rezultati, ki smo jih pridobili z intervjuji, so nam pokazali, da je prokrastiniranje kompleksen
problem, ki vključuje vrsto kognitivnih, vedenjskih in čustvenih komponent. Čeprav zaradi
prokrastiniranja študenti nimajo nujno slabšega študijskega uspeha, je vsem skupno, da trpijo
zaradi zaskrbljenosti, občutkov krivde ter višje ravni stresa.
Keywords: prokrastinacija, študenti, stres, motivacija, učenje, magistrske naloge
Published in ReVIS: 13.08.2021; Views: 1771; Downloads: 203
Full text (787,25 KB) |
9. Socialna aktivacija in njena umestitev v zaposlitveno politiko Slovenije : magistrska nalogaEdina Kovač Cvetko, 2020, master's thesis Abstract: V magistrskem delu obravnavamo pilotni projekt Socialne aktivacije. Osnovni namen sistema
socialne aktivacije je zmanjševanje tveganja revščine z večjo socialno vključenostjo. Gre za
celovit pristop obravnave in reševanja problematike dolgotrajno brezposelnih oseb in
dolgotrajnih prejemnikov denarne socialne pomoči, ki imajo večkrat zapletene zdravstvene in
socialne težave, so ranljivi, socialno izključeni, nemotivirani za spremembe ter posledično
velikokrat težje zaposljivi. V prvem delu magistrske naloge predstavljamo zgodovinski pregled
skrbi za ranljive skupine ter natančno predstavljamo sam projekt Socialne aktivacije.
V drugem, empiričnem delu, predstavljamo stanje socialne aktivacije, kot ga vidijo
intervjuvanci. Za dosego zastavljenih ciljev empiričnega dela uporabljamo kvalitativno
metodologijo v obliki poglobljenih intervjujev udeležencev in izvajalcev projekta. Izbrali smo
globinski pol strukturirani intervju, ki omogoča tudi dodatna podvprašanja, s katerim osebo
usmerjamo k zastavljeni temi.
Magistrska naloga zajema raziskavo dveh skupin intervjuvancev. V prvi skupini raziskujemo
intervjuje respondentov, ki so bili izbrani na razpisu kot izvajalci programa socialne aktivacije
v različnih regijah po Sloveniji, so tisti, ki z udeleženci preživijo največ časa in od katerih se
zahteva, da v točno določenem časovnem okvirju pokažejo merljive rezultate. Pri raziskavi te
skupine ugotavljamo njihove izkušnje, največje izzive, prednosti in slabosti socialne aktivacije.
Neprecenljivi so nam tudi njihovi predlogi za dopolnitev, izboljšavo in umestitev socialne
aktivacije v zaposlitveno politiko Slovenije.
V drugi skupini raziskujemo intervjuje respondentov, ki so bili vključeni v projekt Socialne
aktivacije − v vmesni program, in sicer smo izbrali le tiste udeležence, ki so uspešno zaključili
program in se med programom ali takoj po njegovem zaključku zaposlili. Zanimajo nas njihova
začetna pričakovanja, pridobitve v programu, odnos do denarne socialne podpore, kaj je bilo
tisto, kar je v njih vzbudilo željo po spremembah in tem da se zaposlijo, kaj bi spremenili v SA
ter kateri instituciji bi zaupali vodenje SA v prihodnje.
S pomočjo raziskave v zaključku naloge podajamo predloge vsem deležnikom in oblikovalcem
socialne aktivacije, za njeno izboljšavo ter umestitev v že obstoječi sistem in prakso slovenske
aktivne politike zaposlovanja.
Keywords: socialna aktivacija, socialna vključenost, zaposlovanje, udeleženci, pričakovanja, magistrske naloge
Published in ReVIS: 13.08.2021; Views: 1703; Downloads: 121
Full text (2,45 MB) |
10. Težave v komunikaciji med najstniki in starši : diplomska nalogaKeli Rejec, 2021, undergraduate thesis Abstract: Obdobje najstništva je tako za najstnike kot za starše velik preizkus. To razvojno obdobje je
prežeto z velikimi preizkušnjami in spremembami najstnika. To pa je moč opaziti tudi v
komunikaciji med najstniki in starši, ki sedaj od vseh udeleženih zahteva preobrazbo. Za
najstnika je značilno, da se pričenja upirati in bolj močno izražati svoje mnenje. Zato je izredno
pomembno, kako se, zaradi vseh teh sprememb in močnih čustev, nanj odzivajo starši. V
vsebinskem delu te naloge smo podrobneje opravili kritičen pregled literature, ki je zajemal na
eni strani predstavitev težav v komunikaciji med najstniki in starši, na drugi strani pa je odpiral
pogled in rešitve za kvalitetnejše sporazumevanje. V raziskovalnem delu smo se preko
kvalitativne raziskave bolj podrobno posvetili najstnikom in raziskovali njihov pogled na
komunikacijo s starši. S pomočjo polstrukturiranega intervjuja smo preko petih najstnikov
pridobili natančnejše in globlje odgovore na zastavljena raziskovalna vprašanja. Rezultati so
pokazali, da se največ težav v komunikaciji med najstniki in starši pojavlja predvsem zaradi
občutka nezaupanja in nespoštovanja. Najstniki imajo občutek, da jim starši premalo zaupajo
in da ne verjamejo dovolj vanje. Ugotovljen pa je bil tudi neenakovreden odnos s strani staršev,
ki mu primanjkuje spoštovanja, saj najstniki v komunikaciji s starši občutijo, da so v
podrejenem položaju. Poleg vsega tega pa je nujno treba ohranjati zavedanje, da je vsaka
družina celica zase in je ta problematika obširnejša in kompleksnejša predvsem zaradi
različnosti v medsebojni družinski dinamiki. Kar je pravilo pri enih, ne velja pri drugih in
obratno, zato se moramo izogniti kakršnemu koli predvidevanju oziroma posploševanju.
Keywords: najstniki, starši, komunikacija, težave, zaupanje, spoštovanje, diplomske naloge
Published in ReVIS: 13.08.2021; Views: 2234; Downloads: 209
Full text (1,18 MB) |
