1. |
2. |
3. |
4. |
5. |
6. |
7. |
8. Varnost spletnih plačil pri nakupovanju pri slovenskih in mednarodnih spletnih trgovcihNika Herak, 2017 Opis: Z razvojem interneta se razvija tudi spletno nakupovanje, ki je danes vse bolj priljubljeno med mladimi, starimi med 26 in 30 let. V magistrski nalogi posebej izpostavljamo varnost spletnih plačil, osnovne varnostne mehanizme in dodatno zaščito, s katero je plačilo nakupa na spletu še bolj varno. Da bi preverili, kateri spletni trgovci delajo v skladu z evropskimi smernicami o varnosti spletnih plačil, smo testirali nekaj slovenskih in mednarodnih spletnih trgovcev ter tako ugotovili, kateri spletni trgovci poslujejo v skladu s smernicami oziroma imajo pri plačilu s kreditno ali plačilno kartico vključeno dodatno zaščito (varnostni standard 3-D Secure). Z anketnim vprašalnikom smo zbrali in analizirali različne informacije, stališča in mnenja o tem, kako so anketirani seznanjeni z varnostjo plačil pri spletnem nakupu, ali poznajo nevarnosti, do katerih lahko pride pri spletnem nakupovanju, pri katerih spletnih trgovcih (slovenskih ali tujih) največ kupujejo, ali poznajo varnostni standard 3-D Secure itd.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: spletni nakup, spletna trgovina, varnost, spletna plačila, smernice, 3-D Secure
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 1774; Prenosov: 106
 Celotno besedilo (1,67 MB) |
9. |
10. Varstvo okolja v ustavnih ureditvahNika Vogrinčič, 2017 Opis: Razlogov, zakaj je varstvo okolja pomembno, je veliko. Ne vpliva le na stanje naše okolice, ampak tudi na zdravje in dobro počutje. Glede na to, da v državi med pravnimi viri najvišje hierarhično mesto zaseda ustava, je prav, da vsebuje vsaj temeljno varstvo okolja in s tem pokaže, da država upošteva in varuje stanje svojega okolja ter s tem vsaj malo omeji samovoljno razpolaganje z njim in prekomerno onesnaževanje. Ravno onesnaževanje in prekomerna raba virov danes v svetu povzročata največ težav. Število prebivalcev narašča, s čimer se povečuje količina odpadkov, življenjski prostor in prostor za odlaganje odpadkov pa se krčita. Prvo ustavno urejanje varstva okolja se je začelo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ravno v času, ko so se ljudje začeli zavedati pomena okolja in tega, da če zanj ne bodo bolje poskrbeli, v prihodnosti ne bo več primerno za zdravo življenje. Slovenija ima glede varstva okolja precej dolgo tradicijo, danes ga v ustavi ureja 72. člen. Ker je večina držav danes podvržena še nekemu dodatnemu mednarodnemu urejanju, to zagotavlja še dodatno varstvo, najbolj pa je to vidno pri državah članicah Evropske unije. Večina obravnavanih ustav je bila sprejeta v devetdesetih letih, nekatere države imajo varstvo urejeno podrobno in v več členih, nekatere v manj, spet druge ustave okolja sploh ne omenjajo, ker so mnenja, da zakonodaja na tem področju zadostuje. Najpogostejše določbe v ustavah v zvezi z okoljem so odgovornost za skrb, pravica do življenja v zdravem okolju, poudarjanje ravnovesja med okoljem, gospodarstvom in razvojem, prepoved onesnaževanja, povezava med okoljem in zdravjem, pravica do informacij o okolju in dolžnost odprave že povzročene škode. Ugotovila sem, da se ustavne ureditve na tem področju med seboj ne razlikujejo pomembno, res pa je, da se z manjšimi ekološkimi posledicami srečujejo države, ki ureditev vseeno imajo. Prav tako ob primerjavi držav, ki imajo varstvo okolja v ustavah, in tistih, ki jih nimajo, ni opaznih razlik. Prve imajo sicer še neko dodatno jamstvo, toda tudi države, ki okolje urejajo v zakonih, za njimi ne zaostajajo, njihovo okolje ni v nič slabšem stanju. Na koncu pa je dejansko stanje vedno odvisno od države in prebivalcev, saj če ti ne bodo upoštevali napisanih določb, ni pomembno, ali so te vsebovane v ustavi ali v zakonu. Obstajati mora torej prava volja.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: okolje, varstvo okolja, onesnaževanje, primerjalno ustavno pravo, ustave, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 1924; Prenosov: 165
Celotno besedilo (807,00 KB) |
