1. Duševno zdravje mladih : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaNika Kozar, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretično izhodiče: V diplomski nalogi smo raziskovali duševno zdravje mladih. Mladostništvo in prehod v odraslost predstavljata dinamično in razvojno obdobje. Vrsta mejnikov v tem življenjskem obdobju temelji na oblikovanju identitete, odnosov, izobrazbe, finančne neodvisnosti in doseganju avtonomije, kar posledično vpliva na duševno zdravje posameznika. V diplomski nalogi smo predstavili še stres, odvisnost, motnje hranjenja in samomorilne misli. Metode: Diplomska naloga temelji na kvantitativnem raziskovalnem pristopu, z uporabo relevantnih metod deskripcije in anketiranja. Za pridobitev rezultatov je bil oblikovan anketni vprašalnik, ki je bil objavljen preko spletnega mesta 1ka. Pridobitev raziskovalnega vzorca je potekala po metodi snežne kepe. Raziskovalni vzorec predstavlja 250 anonimnih anketirancev. Pridobljeni podatki, ki so namenjeni za izdelavo diplomske naloge, so bili grafično urejeni v Microsof Excel 2016 in ustrezno intepretirani v Microsoft Wordu 2016. Razprava: V izvedeni raziskavi so sodelovali anketiranci v starostnem obdobju od 18 do 30 let. Na podlagi raziskave smo ugotovili, da se le manjši procent anketiranih mladostnikov v težavah zateka k hrani, alkoholu ali drugim nedovoljenim substancam. Sami zaznavajo prisotnost duševnih težav in stigmatizacije v svojem okolju. Ugotavljajo pa, da bi v družbi morali dajati večjo pozornost temam v zvezi z duševnimi težavami. Zaključek: V današnjem času na življenje mladostnikov velik vpliv predstavlja uporaba spletnih omrežij in posledično prihaja do zaznavanja različnega pomena idealizma med populacijami. Mladostniško obdobje bi naj predstavljalo čas, v katerem se posamezniki oblikujejo, gradijo na svojih vrednotah ter obenem ob zaznavanju svojih težav vedo, na koga se lahko obrnejo za dodatno pomoč pri reševanju težav.
Ključne besede: duševno zdravja mladih, duševne motnje mladih, mladostniško obdobje, nedovoljene substance, vloga medicinske sestre
Objavljeno v ReVIS: 27.06.2025; Ogledov: 113; Prenosov: 5
 Celotno besedilo (1,60 MB) |
2. Povezanost gibljivosti kolčnega sklepa s kronično bolečino v križu pri profesionalnih hokejistih na ledu : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaNika Tomšič, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Kronične bolečine v križu (BVK) so prisotne pri 54–88% profesionalnih hokejistov na ledu. Namen: Ugotoviti povezanost in razlike v antropometričnih značilnostih, gibljivosti kolka ter bilateralnih asimetrijah gibljivosti kolka med profesionalnimi hokejisti na ledu z in brez kroničnih BVK. Metode dela: 14 profesionalnih hokejistov smo razvrstili v dve skupini; brez kroničnih BVK (N = 6) in s kroničnimi BVK (N = 8). Intenzivnost BVK smo določili z VAS lestvico, z goniometrom smo izmerili pasivno in aktivno gibljivost kolka za fleksijo z iztegnjenim (FLEXizt) in pokrčenim (FLEXpok) kolenom, ekstenzijo z iztegnjenim (EXTizt) in pokrčenim (EXTpok) kolenom, notranjo (NROTpok) in zunanjo (ZROTpok) rotacijo s pokrčenim kolenom ter abdukcijo (ABDizt) in addukcijo (ADDizt) z iztegnjenim kolenom. Rezultati: Preiskovanci s kroničnimi BVK so bili starejši in nižji (p < 0,05) in so imeli manjšo (p < 0,05) aktivno gibljivost kolka v gibih EXTpok obojestransko, EXTizt levostransko, NROTpok obojestransko, ZROTpok desnostransko ter značilno nižjo (p < 0,05) pasivno gibljivost kolka v FLEXpok obojestransko, EXTpok levostransko, EXTizt levostransko, NROTpok obojestransko, ZROTpok obojestransko. Skupina hokejistov s kroničnimi BVK je pokazala večjo (p < 0,05) bilateralno asimetrijo za aktivno gibljivost kolka v EXTizt in ADDizt ter za pasivno gibljivost kolka v EXTpok, EXTizt, NROTpok, ABDizt in ADDizt. Zaključek: K razvoju kroničnih BVK so nagnjeni hokejisti na ledu, ki so starejši in nižji, imajo manjšo aktivno in pasivno gibljivost kolka ter večjo bilateralno asimetrijo v pasivni gibljivosti kolka.
Ključne besede: ledvena hrbtenica, gibljivost kolka, lateralna asimetrija, hokej na ledu
Objavljeno v ReVIS: 14.05.2025; Ogledov: 299; Prenosov: 6
Celotno besedilo (2,57 MB) |
3. Vloga socialnega gerontologa pri vzdrževanju duševnega zdravja starejših ob izgubi partnerja : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Socialna gerontologijaNika Žurman, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: V Uvodu smo predstavili sestavo diplomskega dela, vključno s teoretični izhodišči. Začeli smo s poglavjem Starost in staranje - kako se psihično in fizično pripraviti na to obdobje. Nadaljujemo s poglavjem Duševno zdravje starejših oseb, kjer smo obravnavali simptome duševnih motenj in dejavnike tveganja. Osredotočili smo se na Depresijo, na njene vzroke in povezavo z Izgubo partnerja, kjer smo podrobneje opisali Žalovanje, Sprejetje in odnos do smrti ter Vloga socialnega gerontologa. V zadnjem poglavju predstavimo psihosocialno okrevanje in zdravljenje po izgubi partnerja. V zaključku uvoda prezentiramo raziskovalni problem, cilje in metode dela. Metode: V metodologiji smo uporabil deskriptivno metodo za opisovanje procesov, metodo kompilacije, s katero smo povzeli dela drugih avtorjev, ter z metodo komparacije primerjali dejstva, različne ugotovitve avtorjev ter njihova stališča. Celotni raziskovalni del diplomske naloge temelji na kvalitativnem metodološkem pristopu. Rezultati: S kvalitativno raziskavo smo pridobili rezultate desetih intervjujev moških in žensk, starih nad 65 let, ki so v bližnji preteklosti izgubili partnerja. Analiza je bila opravljena na podlagi njihovih izkušenj, ki so pokazale, da je izguba pri vseh pustila veliko čustveno stisko in praznino v življenju. Večina intervjuvancev je izpostavila težave pri privajanju na življenje brez ljubljene osebe. Razprava in zaključek: V Razpravi smo analizirali rezultate in jih povezali s teoretičnimi izhodišči. S primerjavo naše raziskave smo primerjali raziskave teoretičnih izhodišč. V Zaključku smo povzeli ključne ugotovitve diplomske naloge. Poudarili smo naša stališča in priporočila za nadaljnji razvoj na področju duševnega zdravja. Poleg tega smo odkrili nove raziskovalne izzive, ki so se pojavili med pisanjem.
Ključne besede: starejše osebe, duševne motnje, depresija, izguba partnerja, psihosocialno okrevanje
Objavljeno v ReVIS: 14.04.2025; Ogledov: 317; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,52 MB) |
4. Differences among higher education students from the ICT field : formal education vs. lifelong learningNuša Erman, Nika Robida, Katarina Rojko, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Recovery and resilience plan (RRP) approved by the European Commission fosters the development of lifelong learning programs to upgrade employees’ skills and knowledge for digital and green transitions. Within higher education, the field of information and communication technology (ICT) is also a priority area, so we compared the demographic variables of students enrolled in formal first-cycle higher education programs in ICT with those enrolled in lifelong ICT programs within the framework of the Advanced Computer Skills project funded by the RRP in Slovenia. The results show that formal firstcycle higher education in the field of ICT remains strongly male-dominated, whereas, among participants in lifelong learning, the percentage of females stands out. Bachelor programs in ICT are primarily enrolled by young people aged up to 24 years, while shorter universitybased lifelong learning programs attract mostly older participants with higher completed formal education and from a broader range of prior educational backgrounds. Finally, when all three variables (gender, age and level of prior formal education) are considered, participants in lifelong learning are much more similar to part-time students than full-time bachelor ICT students, although the percentage of men in formal education is still predominant even in part-time studies. The research findings highlight the need for further efforts to offer lifelong learning in ICT to enable individuals to improve their employment prospects, progress in the workplace or even change their field of work.
Ključne besede: higher education, ICT education, lifelong learning, gender divide, age differences, prior education, formal education
Objavljeno v ReVIS: 11.02.2025; Ogledov: 535; Prenosov: 2
 Povezava na datoteko |
5. |
6. Kakovost dela in zadovoljstvo fizioterapevtov, zaposlenih na primarni ravni zdravstvenega varstvaNika Stopinšek, 2024, ni določena Opis: Izhodišča: Kakovost in učinkovitost fizioterapevtske obravnave morata biti opazni vsem deležnikom v zdravstvenem sistemu. Najpogosteje ju ocenjujemo s kazalniki kakovosti, ki predstavljajo pomembno merilno orodje, saj opredeljujejo stopnjo kakovosti zdravstvene prakse in se uporabljajo za merjenje ter ocenjevanje zdravstvenih procesov, organizacijske strukture in izidov zdravljenja. Številne raziskave potrjujejo, da zadovoljni zaposleni z veseljem in bolj kakovostno opravljajo svoje delo, svoje zadovoljstvo prenašajo na druge zaposlene, se veselijo novih nalog in izzivov, so produktivnejši in motivirani ter s tem pomembno prispevajo k zadovoljstvu pacientov in uspešnosti celotnega zavoda. Obstaja sicer veliko študij o poklicnem zadovoljstvu zdravstvenih delavcev, le malo pa o zadovoljstvu fizioterapevtov.
Metode: Magistrska naloga je temeljila na pregledu literature in kvantitativni metodi dela. V namen raziskovanja je bila uporabljena kvantitativna metoda zbiranja podatkov. Kot instrument je bila uporabljena anketa, s pomočjo katere je bilo ugotovljeno, kakšno je zadovoljstvo fizioterapevtov, zaposlenih na primarni ravni zdravstvenega varstva. V raziskavi so sodelovali fizioterapevti, zaposleni na primarni ravni zdravstvenega varstva v Sloveniji, ki jim je bil prek družbenih omrežij in službene elektronske pošte posredovan anketni vprašalnik, pripravljen v spletnem orodju 1ka. Rezultati so bili preneseni in analizirani s pomočjo programa SPSS, prikazani pa so grafično in tabelarno.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 150 fizioterapevtov, zaposlenih na primarni ravni zdravstvenega varstva, ki so svoje zadovoljstvo pri delu ocenili s povprečno oceno 3,6 na petstopenjski Likertovi lestvici. Najbolj zadovoljni so pri delu s stalnostjo zaposlitve, medosebnimi odnosi v timu in s kakovostjo lastnega dela, najmanj pa s plačo. Anketiranci so s kakovostjo lastnega dela na primarni ravni zadovoljni in jo najpogosteje ocenjujejo s samoocenjevanjem lastnega dela. Kazalnike kakovosti za ocenjevanje lastnega dela večina uporablja le občasno, kot najpogosteje uporabljen kazalnik pa so navedli razliko stanja bolečine med začetno in končno obravnavo (po VAS).
Razprava: Z raziskavo, ki smo jo izvedli, smo pridobili pomembne informacije o zadovoljstvu in dejavnikih, ki vplivajo na zadovoljstvo fizioterapevtov, zaposlenih na primarni ravni zdravstvenega varstva. Poleg tega magistrska naloga predstavlja načine, s katerimi fizioterapevti ocenjujejo kakovost svojega dela in pogostost uporabe kazalnikov kakovosti pri njihovem vsakdanjem delu v praksi. Kakovost v zdravstvu je pomembna, saj deležnikom omogoča primerjavo s konkurenco ter daje občutek primerljivosti, naklonjenosti in spoštovanja. Odgovornost do pacientov fizioterapevtom narekuje, da je dosežke treba meriti in opazovati z vidika kazalnikov kakovosti kot potrditev uspešnosti izvedenih storitev. Glede na ugotovitve, da je področje kazalnikov kakovosti na področju fizioterapije še vedno precej neurejeno, svetujemo čimprejšnjo uvedbo predlaganih kazalnikov, ki so primerni za uporabo na vseh treh ravneh zdravstvenega varstva, pri pacientih vseh starosti in na vseh področjih fizioterapije.
Ključne besede: Primarno zdravstvo, zadovoljstvo fizioterapevtov, kakovost, kazalniki kakovosti.
Objavljeno v ReVIS: 08.12.2024; Ogledov: 628; Prenosov: 44
Celotno besedilo (2,23 MB) |
7. Določanje ključnih besed in tematik besedil : magistrska nalogaNika Robida, 2024, magistrsko delo Opis: Z vedno večjo količino besedilnih vsebin postajajo učinkovita obdelava, analiza in razumevanje teh besedil ključni za številne naloge, vključno z razvrščanjem besedil v kategorije, izboljšanjem iskalnih algoritmov, generiranjem povzetkov ter spremljanjem in analizo trendov. Poseben izziv predstavlja analiza kratkih in neformalnih besedil, kot so objave na družbenih omrežjih. Naša raziskava se osredotoča na dve ključni področji: ekstrakcijo ključnih besed in določanje tematik besedil. Za ekstrakcijo ključnih besed smo implementirali in analizirali štiri algoritme: RAKE, TextRank, YAKE in KeyBERT, za določanje tematik besedil pa smo preučili algoritme: LDA, prodLDA, NMF in BERTopic. Cilj naše raziskave je oceniti učinkovitost in zanesljivost teh algoritmov ter izbrati najprimernejšega za specifične potrebe, s posebnim poudarkom na boljši analizi in razumevanju kratkih, neformalnih besedil. Kot rezultat med drugim potrdimo, da se učinkovitost algoritmov spreminja glede na vrsto besedila.
Ključne besede: ekstrakcija ključnih besed, določanje tematik, koherenca, Twitter, predpriprava besedil
Objavljeno v ReVIS: 03.12.2024; Ogledov: 588; Prenosov: 30
Celotno besedilo (3,47 MB) |
8. Poseg v pravico do zasebnosti pri izvajanju policijskih preiskav v luči novejše sodne prakse : magistrsko deloNika Lošić Ošlak, 2024, magistrsko delo Opis: Pomen človekovih pravic in temeljnih svoboščin se je skozi različna obdobja zgodovine širil in krepil, zato lahko danes z gotovostjo trdimo, da le te predstavljajo sestavni in ključni segment našega življenja ter so tretirane kot nekaj samoumevnega. Ena od ključnih človekovih pravic, ki prestavlja pomemben del našega življenja je pravica do zasebnosti. Gre za kompleksno pravico, ki se je skozi čas spreminjala in prilagajala novejšim trendom ter predvsem novemu tehnološkemu razvoju, ki ga narekuje sodobni svet. Ker je pojmovanje pravice do zasebnosti zelo široko, se lahko njeno dojemanje glede na različne družbene kontekste ter različno stopnjo varstva pravic v posameznih družbenih sistemih bistveno razlikuje. Danes pravica do zasebnosti uživa visoko stopnjo varstva tako na nacionalni kot tudi na mednarodni ravni, vendar je zaradi hitrega tehnološkega razvoja slednja nenehno podvržena novim preizkušnjam. Da bi lahko policija kot represivni organ z uporabo policijskih pooblastil tekom izvajanja policijskih preiskav zagotavljala ustrezno stopnjo varstva obravnavane pravice, je v prvi vrsti potrebno dobro poznavanje dovoljenega praga posegov v človekove pravice, ki mora biti skladno z ustavo, zakoni in podzakonskimi določili ter v drugi vrsti zavedanje ljudi o pomembnosti pravic, ki jim pripadajo. Policija danes kot ključni instrument državnega monopola moči in prisile predstavlja sodobno in po evropskih merilih oblikovano organizacijo, ki pri opravljanju svojega dela, kljub nenehnim izzivom sodobne družbe, stremi k čim večji uravnoteženosti policijskih pooblastil in spoštovanju temeljnih človekovih pravic. Ključni pokazatelj spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin pri izvajanju nalog policije je sodna praksa, ki predstavlja temeljno vodilo za krepitev legitimnosti zasledovanih ciljev policije ter za zagotavljanje večje stopnje varnosti, v ustavi in zakonih določenih, človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Ključne besede: pravica do zasebnosti, policijska pooblastila, sorazmernost, pričakovana zasebnost, prikriti preiskovalni ukrepi, sodna praksa, sprememba zakonodaje
Objavljeno v ReVIS: 25.11.2024; Ogledov: 517; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,72 MB) |
9. |
10. |
