Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Sodobne bolezni zaposlenega
Anja Berce, 2016

Opis: Trenutni položaj v zaposlovanju predstavlja vedno večje izzive. Nenehno spreminjajoče se delovno okolje in pogoji dela so povzročili velike spremembe pri posameznikih. Zahteve trga postajajo vedno večje, nenehen razvoj tehnologije ogroža delovna mesta, vse pogosteje se v organizacijah oblikuje vodstvena politika, ki teži k vedno večji storilnosti, tako da za čim nižje stroške dela zahteva čim učinkovitejše in motivirane zaposlene ter tudi hiter način življenja posameznikov, vsi ti dejavniki pa predstavljajo resna psihosocialna tveganja za pojav sodobnih bolezni: stres, izgorelost in mobing. Vse tri sodobne bolezni nastanejo zaradi stresnih okoliščin, do katerih pride med delovnim procesom ter v medosebnih odnosih in komunikaciji med zaposlenimi in imajo resne posledice za zdravje posameznika. Posledice so vidne na telesni in duševni ravni posameznika ter v medosebnih odnosih. Na delovnem mestu posamezniki občutijo utrujenost in preobremenjenost, poleg tega pa sodobne bolezni vplivajo na uspešnost in učinkovitost posameznika pri izvedbi delovnih nalog in zadolžitev. Namen magistrske naloge je bil raziskati pojav stresa, izgorelosti in mobinga na delovnem mestu. Raziskali smo prisotnost ter dejavnike tveganja za omenjene sodobne bolezni: stres, izgorelost in mobing na delovnem mestu. Poleg tega smo preverjali tudi ukrepe za spodbujanje duševnega zdravja na delovnem mestu ter metode ozaveščanja o morebitnem pojavu tveganj za sodobne bolezni na delovnem mestu.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: sodobne bolezni, delovna mesta, stres, izgorelost, mobing, magistrske naloge
Objavljeno: 07.06.2021; Ogledov: 1183; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

2.
Dejavniki tveganja za nasilje nad ženskami
Janja Nemanič Dulmin, 2015

Opis: Družina kot osnovna celica družbe, je skupnost družinskih članov, ki jim nudi zavetje, varnost in ljubezen. A kljub temu prihaja tudi v družini do nasilja med/nad družinskimi člani, običajno tistimi, ki so šibkejši in se ne morejo braniti. Ker je družina dela zasebne sfere v družbi, je nasilje, ki se dogaja v njej skrito očem javnosti. Nasilje v družini je pogost in kompleksen pojav, pri katerem ena oseba izvaja nadzor in prevlado nad drugo osebo. Nasilje nad ženskami je ponavljajoče se dejanje, storjeno s strani osebe, ki žrtev pozna. Sčasoma lahko nasilje preide do stopnje, da so žrtve tudi otroci ali starejši, ki živijo v isti družini. Žrtev nasilja potrebuje veliko podpore, saj mora sama spregledati dejstvo, da živi v nasilnem odnosu in se temu upreti, ob čemer se lahko posluži pomoči pristojnih organov in institucij, ki delujejo v boju proti nasilju v družini. Velikokrat pa se dogaja, da zaradi groženj s strani nasilneža, slednji ostane neprijavljen in nekaznovan. Nasilje nad ženskami ima več oblik, ki žrtev spremljajo ob vsakem nasilnem vedenju partnerja, posledice pa so dolgotrajne in nepopravljive, saj žrtev potrebuje veliko časa za ponovno utrditev lastnega življenja. V magistrski nalogi natančneje raziskujemo pojav nasilja nad ženskami ter tveganje za pojav slednjega, na kar v veliki meri vplivajo družinsko (ne)življenje, neenakost porazdelitve moči, alkohol in prepovedane substance, družbena (ne)tolerantnost do nasilja, ljubosumje, brezposelnost, zgodovina nasilja in prijava nasilja pristojnim organom.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: nasilje v družini, dejavniki, oblike, posledice, pomoč žrtvam nasilja, magistrske naloge
Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 848; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

3.
Poslovni načrt
Kristina Rome, 2017

Opis: V magistrski nalogi obravnavamo medkulturno sodelovanje s Kitajsko, na primeru širitve poslovanja podjetja na kitajski trg, s konkretnim izdelkom, tj. vino Cviček. V teoretičnem delu magistrske naloge smo se osredotočili na mednarodno sodelovanje s Kitajsko, analizirali posebnosti kitajskega trga ter izpostavili osnovna izhodišča poslovnega načrta. Ob tem smo obravnavali tudi poslovno komuniciranje in poslovanje na Kitajskem ter analizirali medkulturne kompetence, ki so potrebne za vstop na kitajsko tržišče. V drugem delu naloge, tj. empiričnem delu, pa smo zasnovali lasten poslovni načrt za prodajo vina Cviček na Kitajskem. Pri tem smo opravili analizo trga, pripravili predviden finančni načrt, strategije trženja in prodora na trg ter preučili vse ostale kategorije, ki so pomemben del načrtovanja novega posla in poslovanja na tujem trgu. Magistrsko nalogo smo zaključili z odgovori na raziskovalna vprašanja, ki zajemajo ključne elemente, katerih se mora podjetnik zavedati pred vstopom na kitajski trg, in sicer z namenom, da lažje premosti medkulturne razlike ter učinkovito upravlja poslovna tveganja na kitajskem trgu. Poslovna pravila so na primer v evropskem okolju lahko popolnoma drugačna kot na nekem ogromnem azijskem trgu. Vzrok pa je kot smo ugotavljali v magistrski nalogi predvsem kulturna razlika, katero morajo podjetniki upoštevati, če želijo s podobnimi produkti na takšnih trgih uspeti in rasti. Obenem smo tudi ugotavljali, kakšni poslovni izidi so možni pri poskusu prodora na kitajski trg z vinom Cviček.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: poslovni načrti, mednarodno sodelovanje, Kitajska, podjetništvo, vino Cviček, magistrske naloge
Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 803; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

4.
Razvoj zaposlenih na področju evropske kohezijske politike na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, s poudarkom na izobraževanju in usposabljanju
Nataša Koprivec, 2015

Opis: Magistrska naloga v samem začetku predstavi delovanje evropske kohezijske politike, Strukturnih skladov in Kohezijskega sklada, preko katerih Evropska Unija omogoča enakovreden razvoj vseh držav članic. Iz vidika obravnavane teme, so Strukturni skladi bistveni za razvoj zaposlenih, saj se preko slednjih vlaga v človeški kapital, spodbuja izobraževanja ter vseživljenjsko učenje, kar postaja ključni element hitro razvijajoče se sodobne družbe. Magistrska naloga zajema teoretične opredelitev ključnih pojmov iz področja izobraževanja, kot na primer znanje, izobraževanje in usposabljanje ter vloge zaposlenih v organizaciji, opis sistema izobraževanja in usposabljanja zaposlenih, raziskovanje izobraževalnih potreb, načrtovanje in programiranje ter organizacija in izvedba izobraževanja itd. Ob enem pa zajema tudi lastno raziskavo opravljeno med zaposlenimi na področju Evropske kohezijske politike na primeru Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, katere glavni namen je analiza stanja sistema razvoja kadra zaposlenega na področju evropske kohezijske politike. Ključni cilji raziskave so ugotoviti želje in motivacijo zaposlenih na področju evropske kohezijske politike po izobraževanjih in usposabljanjih, ugotoviti trenutno stanje politike izobraževanja in usposabljanja na področju evropske kohezijske politike ter ugotoviti načine vrednotenja izobraževanja in usposabljanja zaposlenih na področju evropske kohezijske politike na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Hkrati želimo z raziskavo ugotoviti, ali v sistemu izobraževanj in usposabljanj obstajajo morebitne nepravilnosti ter podati predloge za razrešitve le teh.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: izobraževanje, usposabljanje, učenje, znanje, razvoj zaposlenih
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 821; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (724,18 KB)

5.
Življenje ljudi v tretjem življenjskem obdobju
Robert Mihelič, 2017

Opis: V magistrski nalogi raziskujemo področje socialne gerontologije, natančneje kakovost življenja starejših, ki smo jih razdelili v dve skupini starostnikov glede na različno življenjsko okolje. Prva skupina starostnikov so posamezniki, ki živijo v institucionalnem varstvu (dom za starejše občane), drugi pa v domačem okolju. Obravnavana tema je zelo aktualna, saj so starejši v današnji družbi pogosto zelo stigmatizirani in odrinjeni na rob družbenega dogajanja. Tudi njihov ekonomski standard je velikokrat precej nizek (nizke pokojnine), celo nižji od družbenega povprečja, saj številni starejši živijo v revščini in pomanjkanju. Zaradi tega velikokrat s težavo plačujejo tekoče finančne obveznosti (npr. plačevanje računov za porabljeno elektriko, najemnino za stanovanje ipd.). Mnogim, ki bivajo v domu starejših občanov, predstavlja velik finančni zalogaj tudi plačevanje oskrbe v sami instituciji. Teoretični del magistrske naloge predstavlja pregled literature s področja socialne gerontologije oz. življenja starejših, zgodovinske spremembe v dojemanju starejših in kakovosti njihovega življenja. Empirični del naloge pa zajema lastno raziskavo, ki smo jo opravili s polstrukturiranimi intervjuji in pri tem preučevali, ali obstajajo razlike ter podobnosti med omenjenima skupinama starostnikov v kakovosti življenja obojih. S pomočjo raziskave smo ugotovili določene podobnosti kakor tudi razlike v načinu in dinamiki življenja obeh preučevanih skupin. Spoznali smo njihove želje, potrebe, omejitve in pričakovanja.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: staranje, družba, institucionalno varstvo, kakovost, magistrske naloge
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 749; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

6.
Moška želja po vitkih ženskih telesih
Damjana Šegina, 2015

Opis: V magistrski nalogi raziskujemo sodobne predstave o idealni ženski lepoti skozi moške ideale lepote in pričakovanja in jih primerjamo z ženskimi prepričanji o tem, kaj je za moške idealna ženska lepota. Tema je zelo aktualna zaradi vse večje obremenjenosti žensk z lastnim videzom, kar posledično vpliva na pojav različnih bolezenskih stanj (npr. anoreksija, bulimija itd.), ki pa imajo tako psihične kot fizične posledice. V magistrski nalogi smo raziskovali, ali so ženske zadovoljne s svojim telesom in ali menijo, da so svojim partnerjem všeč. Na drugi strani pa nas je zanimalo, kaj moški menijo o videzu svoje partnerice, kakšna je za njih idealna ženska lepota ter kaj je moškim najpomembnejše pri izbiri partnerice (spolne in življenjske sopotnice). Z analizo ključnih pojmov, ki se navezujejo na družbeni in biološki spol, žensko lepoto skozi zgodovino in sodobne lepotne ideale, pomen lepote za ženske in njihovo prepričanje, ideal vitkosti ter moške želje glede idealne ženske lepote smo v empiričnem delu naloge s pomočjo anketnega vprašalnika analizirali zadovoljstvo žensk z njihovim videzom in njihove predstave o moških željah. Hkrati pa smo pri moških preverjali, kako so zadovoljni z videzom svoje partnerice in kakšno je za njih idealno (lepo) žensko telo oz. zunanji videz. S pomočjo raziskave smo ugotovili določena ujemanja, pa tudi razhajanja v mnenjih in pričakovanjih glede lepotnih idealov pri obeh spolih.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: spol, lepotni ideali, vitkost, žensko telo, videz, ženska prepričanja, moške želje, magistrske naloge
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 766; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (2,47 MB)

7.
Menedžment v kulturnih organizacijah
Tinka Vukič, 2015

Opis: V magistrski nalogi se osredotočamo na menedžment v kulturnih organizacijah, s posebnim poudarkom na javnem zavodu Kulturni dom Krško. V prvem delu naloge predstavljamo teoretično-pojmovna izhodišča, ki zadevajo raziskovalno področje kulture, menedžmenta in organizacij. Izhajamo iz predpostavke, da je za delovanje kulturnih organizacij, ki delujejo znotraj neprofitnega sektorja, nujno poznavanje in uporaba kulturnega in projektnega menedžmenta. V empiričnem delu preučujemo delovanje Kulturnega doma Krško, kot javnega zavoda, ki mora imeti jasno opredeljeno vizijo in dobro strategijo, s katero oblikuje politiko organizacije ter uspešno opravlja svoje poslanstvo. Izdatki za kulturo se radikalno zmanjšujejo na vseh ravneh, zato je v ekonomsko nestabilnih časih ogroženo financiranje vseh javnih zavodov, predvsem tistih, ki delujejo na področju kulture, zato je za uspešno opravljanje poslanstva pomembna trženjska usmerjenost. Zavodi so primorani pridobivati lastna sredstva za delovanje s profitnim marketingom. Pomemben del menedžmenta v kulturnih ustanovah je tudi upravljanje s človeškimi viri, ki predstavljajo ključen kapital za organizacijo, ki se v kulturnih organizacijah srečuje s številnimi izzivi in ovirami. Poleg tega se v magistrski nalogi ukvarjamo tudi z vplivom državne in občinske kulturne politike na delovanje javnih zavodov v Sloveniji. V empiričnem delu naloge so teoretično-pojmovna izhodišča konkretizirana s študijo primera, v smislu preučevanja delovanja javnega zavoda Kulturnega doma Krško.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: kulturni menedžment, projektni menedžment, kulturni marketing, javni zavodi, kulturni dom, magistrske naloge
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 769; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

8.
Vpliv notranjega lastništva zaposlenih na motivacijo za delo
Lidija Štorgel, 2017

Opis: Za uspešnost in konkurenčnost podjetja in njegov dolgoročni obstoj, je pomemben človeški kapital. A, da posameznik sploh opravlja delo in obveznosti, pa tudi, da so slednje vestno in dobro opravljene, mora imeti določene vzgibe in motivacijo. Zato je ključno, da podjetja skrbijo za motiviranost zaposlenih, saj taki zaposleni delajo bolje in več, ker se čutijo bolj pripadajoče podjetju in s tem tudi odgovornejše za (ne)uspeh slednjega. Notranje lastništvo v podjetjih upošteva te lastnosti in z vključevanjem zaposlenih v lastniško strukturo omogoča, da zaposleni vidijo v svojem delu večji smisel. Obstajajo različni sistemi, ki nudijo tovrstno prakticiranje v podjetjih, pri čemer je najuporabnejši sistem ESOP, ki je bil najprej uveljavljen v ZDA. Zadnja leta pa je moč opaziti porast notranjega lastništva tudi v Evropi. Slovenija zakonsko s politiko davčnih olajšav spodbuja notranje lastništvo, vendar je na tem področju še premalo storjenega. Obstajajo številni zakoni, ki podpirajo takšno prasko lastništva, vendar so slednji nedovršeni. Poleg tega v Sloveniji delujejo številna zdruţenja, ki opozarjajo na pozitivne vplive lastništva zaposlenih na motivacijo. Na tem področju so bile opravljene številne raziskave, ki sicer priznavajo pozitiven vpliv, vendar ni vidna jasna vzorčna povezava. S kvalitativno raziskavo v nalogi smo ugotovili, da pozitivna povezava med lastništvom zaposlenih in motivacijo resnično obstaja, ni pa lastništvo nujen faktor za dodatno motivacijo pri delu. Pomembne so razne spodbude s strani podjetij zaposlenim, kot je na primer moţnost osebnega razvoja.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: notranje lastništvo, motivacija, zaposleni, človeški kapital, zakonodaja, magistrske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 750; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (2,22 MB)

9.
Prometna kultura in varnejši vozniki
Olga Ribič, 2021

Opis: Šola vožnje v učnih procesih že oblikovano osebo usposobi za voznika začetnika, ki se pogosto ne zaveda posledic neupoštevanja predpisov in nepravilne vožnje, saj z njimi ni bila dovolj nazorno seznanjena. Ko pride do nesreče, se pogosto sprašujemo, ali so šole vožnje naredile dovolj, da bodo prihodnji vozniki upoštevali predpise in navodila inštruktorjev, predavateljev tudi po opravljenem vozniškem izpitu. Torej, ali je šola vožnje kandidata pravilno usmerjala. Da bi lahko dobili uspešne voznike, je treba oblikovati primerno prometno-varnostno kulturo v družbi. Kljub temu da se ljudje med seboj razlikujemo, je temelj družb, ki imajo nizko stopnjo umrljivosti zaradi prometnih nesreč, izoblikovana prometno-varnostna kultura. V nalogi smo analizirali možnosti za izboljšanje učinkovitosti učnih procesov v šolah vožnje, predvsem z vidika privzgojenih osebnostnih lastnosti, ki bi bile temelj varnih in kulturnih voznikov. Ugotoviti smo želeli s katerimi metodami in postopki bi lahko šole vožnje uspešno vplivale na zavedanje prihodnjih voznikov o pomenu ustrezne varnostne kulture v prometu. Cilj je ugotoviti ali imajo mladi vozniki sploh razvite osebnostne lastnosti, ki jim omogočajo varno vožnjo ter ali bi lahko s primerno vzgojo v šolah vožnje povečali slovensko prometno-varnostno kulturo nevarnih voznikov. Pri tem smo si pomagali s kombinacijo deskriptivnega in analitičnega pristopa. V analitičnem delu naloge smo tako s pomočjo spletne ankete med slovenskim prebivalstvom analizirali mnenje anketirancev o stanju prometne kulture pri nas in o možnostih izboljšav. Prav tako smo predstavili nekatere primere dobre prakse iz tujine. Na osnovi opravljenega dela ugotavljamo, da bi lahko s primerno vzgojo in izobraževanjem prihodnjih voznikov prometno-varnostno kulturo v Sloveniji izboljšali. V nalogi smo skozi odgovore na raziskovalna vprašanja dokazali, da je to mogoče.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: vozniki, sposobnosti, čustva, osebnost, prometno-varnostna kultura, prometna varnost, šola vožnje, magistrske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 1053; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh