Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Teoretična izhodišča: Pooperativno obdobje je pomembna faza v procesu okrevanja pacienta po operaciji. Medicinske sestre so odgovorne za spremljanje vitalnih znakov, obvladovanje bolečine, opazovanje operativnega mesta ter zaznavanje zapletov, kar je ključno za uspešno okrevanje pacienta. Pooperativni nadzor vključuje natančne postopke in intervencije, katerih cilj je preprečiti morebitne zaplete in zagotoviti optimalno zdravljenje. Kontinuirano strokovno izpopolnjevanje je pomembno za učinkovito izvajanje teh nalog in prispeva k izboljšanju kakovosti oskrbe ter zadovoljstvu pacienta. Namen diplomske naloge je preučiti vlogo medicinske sestre pri pooperativnem nadzoru pacienta. Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Kot inštrument za zbiranje podatkov smo izdelali predlogo za polstrukturirani intervju. Primarni podatki so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Vzorec je bil namenski in je vključeval diplomirane medicinske sestre z vsaj 5 leti delovnih izkušenj v pooperativnem nadzoru pacienta. V intervju smo zajeli šest diplomiranih medicinskih sester. Raziskava je potekala v juliju 2024. Rezultati: Za vse intervjuvanke pooperativni nadzor obsega spremljanje vitalnih funkcij, ocenjevanje bolečine ter opazovanje operativne rane oz. operativnega mesta, vse to pa predstavlja tudi ključne naloge za večino intervjuvank. Vitalne funkcije vse intervjuvanke spremljajo s pomočjo monitoringa pacienta na 30 min. Najpogostejši diagnostično-terapevtski postopki za večino intervjuvank so aplikacija intravenozne terapije, opazovanje operativnega mesta in obvladovanje bolečine. Večini intervjuvank uspešen pooperativni nadzor predstavljajo stabilne vitalne funkcije, obvladovana bolečina in dobro splošno počutje pacienta. Pooperativne zaplete intervjuvanke prepoznajo po spremembah v vitalnih funkcijah, bolečini, videzu operativnega mesta in po počutju pacienta, ob opaženih spremembah o tem obvestijo anesteziologa ali operaterja in delujejo po njegovih navodilih. Vse intervjuvanke se udeležujejo izobraževanj, ki jim pomagajo pri bolj kakovostnem pooperativnem nadzoru. Razprava: V raziskavi smo preučili vlogo medicinske sestre pri pooperativnem nadzoru pacienta, podprto s strokovno literaturo s tega področja. Raziskava se je osredotočila na naloge medicinskih sester, postopke pooperativnega nadzora, obravnavo zapletov po operaciji in pomen kontinuiranega strokovnega izpopolnjevanja. Ključne naloge vključujejo spremljanje vitalnih funkcij, ocenjevanje bolečine, opazovanje operativne rane ter skrb za splošno udobje pacienta. Ugotovili smo, da so v postopkih pooperativnega nadzora najpomembnejše aktivnosti, kot so spremljanje vitalnih znakov, obvladovanje bolečine ter preprečevanje zapletov. Strokovno izpopolnjevanje izboljšuje kompetence medicinskih sester, kar vodi k boljši kakovosti oskrbe in večji sposobnosti prepoznavanja zapletov. Naša raziskava je tudi pokazala, da so redna izobraževanja ključna za učinkovito izvajanje pooperativnega nadzora ter za izboljšanje oskrbe in okrevanja za paciente.
Ključne besede: prebujevalnica, pooperativni nadzor, medicinska sestra, zdravstvena nega.
Objavljeno v ReVIS: 30.10.2024; Ogledov: 299; Prenosov: 36
Celotno besedilo (1,49 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Astma je kronično obolenje dihal, za katerega je značilno kronično vnetje dihalnih poti. Bolniki, ki so pravilno zdravljeni, nimajo težav, so fizično zmogljivi, nimajo hudih poslabšanj astme, njihova pljučna funkcija pa je v mejah normale. Pri obravnavi astmatika imajo medicinske sestre nepogrešljivo vlogo. Namen je bil proučiti, kakšna je vloga medicinske sestre pri izvajanju zdravstvene vzgoje astmatika. Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Za zbiranje podatkov je bil uporabljen strukturiran anketni vprašalnik. Vzorec je bil priložnostni, sodelovale so diplomirane medicinske sestre. Pridobljeni sta bili 102 izpolnjeni anketi. Za teoretični del smo uporabili primarne in sekundarne vire podatkov. Rezultati: Na osnovi odgovorov anketirank smo ugotovili, da ima medicinska sestra pomembno vlogo pri zdravstveni vzgoji astmatika. 52 % anketiranih medicinskih sester je v času izobraževanja dobilo premalo informacij o zdravstveni vzgoji astmatika, 31 % jih zna pravilno izvesti spirometrijo in enako število tudi meritev PEF. V času izobraževanja so pridobile premalo informacij, kako ukrepati v primeru astmatičnega napada, saj so uporabo bronhodilatatorja uvrstile na deveto mesto od dvanajstih, kar pomeni, da bi le 38 % medicinskih sester v primeru napada apliciralo bronhodilatator. Medicinske sestre bi morale večkrat in bolj podrobno preverjati bolnikovo znanje o pravilni uporabi terapije. Razprava: Za medicinsko sestro je pomembno, da ima dovolj znanja o astmi in obravnavi astmatika, saj kot je razvidno iz raziskave, jih je večina že imela stik z astmatikom in ga tudi obravnavala. Medicinska sestra mora vedeti, kako aplicirati terapijo in ukrepati v primeru astmatičnega napada.
Ključne besede: astma, astmatik, medicinska sestra, zdravstvena vzgoja
Objavljeno v ReVIS: 28.09.2024; Ogledov: 227; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,94 MB)

Opis: Izhodišča: Samopregledovanje dojk je eden izmed najuspešnejših načinov preprečevanja bolezni dojk, kot je rak dojke, ki je kriv za veliko število nevšečnosti in smrti. Večina ljudi se pomena samopregledovanja dojk ne zaveda, dokler ne opazijo simptomov pri sebi. Namen naše raziskave je bil proučiti zdravstvenovzgojni pristop žensk pri samopregledovanju dojk. Metode: Uporabili smo kvantitativno metodo raziskovanja in deskriptivno metodo dela. Anketni vprašalnik je vseboval 17 vprašanj zaprtega tipa. Raziskovalni vzorec je zajemal 120 oseb splošne populacije, pogoj za sodelovanje v raziskavi je bil ženski spol. Anketna vprašanja so se nanašala na stališča anketirank do zdravstvenovzgojnega pristopa pri samopregledovanju dojk. Podatke smo statistično obdelali s pomočjo programa Microsoft Excel in dobljene rezultate grafično prikazali. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da je večina (55 %) anketirank dobro informirana glede samopregledovanje dojk. Ugotovili smo tudi, da je večina anketirank dobro seznanjena z dejavniki tveganja, ki povzročajo nastanek raka dojke, prav tako je večina anketirank dobro informiranih glede opozorilnih znakov in simptomov. Večina anketirank je tudi dobro seznanjena s programom DORA. Večina anketirank je dobila informacije glede samopregledovanja dojk prek različnih zdravstvenih ustanov, zdravstvenih delavcev in medijev. Prav tako je večina anketirank dobro seznanjena s pravilnimi postopki samopregledovanja dojk. Razprava: Ugotovljeno je bilo, da je mnenje o dejavnikih tveganja za pojavnost raka dojk in splošni informiranosti o samopregledovanju dojk različno. Z večjo in boljšo informiranostjo žensk o pravilnih načinih samopregledovanja dojk bi preprečili mnoge nevšečnosti in morebitne večje zaplete. Z raziskavo ugotavljamo, da so ženske zelo naklonjene programu DORA, bi bilo pa treba nameniti več pozornosti informiranosti ter promoviranju pravilnih postopkov in načinov samopregledovanja dojk.
Ključne besede: Ključne besede: dojke, samopregledovanje, zdravstvena vzgoja, rak dojke, pristop.
Objavljeno v ReVIS: 19.07.2024; Ogledov: 416; Prenosov: 39
Celotno besedilo (1,08 MB)

Opis: Izhodišča: Nasilje na delovnem mestu vključuje sovražno in neetično komunikacijo ali fizični stik enega ali več posameznikov. Najpogosteje je usmerjeno proti eni osebi, ki je zaradi tega trpinčenja porinjena v položaj nemoči, kjer nima zaščite in kjer največkrat tudi ostaja zaradi kontinuiranih dejanj nasilja na delovnem mestu. Namen diplomskega dela je s pomočjo pregleda literature ugotoviti, katere etične dileme se pojavljajo pri razreševanju nasilja nad člani negovalnega tima. Metode: Izvedli smo sistematični pregled literature z metodami pregleda, analize in sinteze strokovne in znanstvene literature z deskriptivno metodo dela. Za prikaz poteka analize literature smo uporabili smernice PRIZMA. Iskanje relevantne literature smo izvedli v mednarodnih podatkovnih bazah, kot so CINAHL, PubMed, COBISS in Google Scholar, ter v reviji Obzornik zdravstvene nege. Zadetke smo poiskali s pomočjo slovenskih (oziroma angleških) ključnih besed in besednih zvez, in sicer nasilje na delovnem mestu (»workplace violence«), člani negovalnega tima (»members of nursing team«), etične dileme (»ethical dilemma«), medicinske sestre (nurses) in reševanje (solving). Ključne besede smo povezali z Boolovim operatorjem AND in OR. Uporabili smo literaturo, ki ni starejša od desetih let, je strokovna in dostopna v obsegu celotnega besedila v slovenskem in angleškem jeziku. Pri pregledu literature smo izvedli vsebinsko analizo spoznanj raziskav, vključenih v pregled. Pridobljene zadetke smo predstavili v evalvacijski tabeli. Rezultati: Raziskava je pokazala, da je nasilje nad člani negovalnega tima na delovnem mestu zelo pogosto in se pojavlja v številnih oblikah. Verbalno in psihično nasilje sta najpogostejši obliki nasilja, ki so jim izpostavljeni člani negovalnega tima. Vzroki za pojav nasilja v bolnišničnem okolju so različni in vključujejo dejavnike okolja, osebnostne značilnosti zdravstvenega osebja, pacientov in svojcev. Pomembno pa je, da člani negovalnega tima pravočasno prepoznajo dejavnike tveganja in znake, da bi znali ustrezno in pravočasno ukrepati. Pri obravnavi nasilnega pacienta pomaga uporaba deeskalacijskih metod in tehnik, ki omilijo pacientovo agresijo. Najpomembnejša etična dilema s katero se srečujejo člani negovalnega tima pri razreševanju nasilja konflikt med njihovim občutkom poklicne dolžnosti in osebnim načelom. Razprava: Ugotovili smo, da je nasilje v zdravstveni negi zelo prisotno. Nasilje je nedopustno in ga je vedno treba prijaviti ter nato ustrezno ukrepati. Za obvladovanje nasilja v bolnišničnem okolju so potrebne strategije za preprečevanje nasilja in obvladovanje negativnih posledic zaradi nasilnih dogodkov. Ključno je izobraževanje in usposabljanje zdravstvenega osebja, ocena tveganja in razvoj politik, ki bodo omogočile uveljavljanje ničelne tolerance do nasilja v vseh zdravstvenih ustanovah v vsakodnevni praksi.
Ključne besede: Ključne besede: nasilje na delovnem mestu, člani negovalnega tima, etične dileme, medicinske sestre, reševanje.
Objavljeno v ReVIS: 27.06.2024; Ogledov: 536; Prenosov: 22
Celotno besedilo (1,28 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Kronična ledvična bolezen je dolgotrajno stanje, pri katerem ledvice počasi izgubljajo svojo sposobnost odstranjevanja odpadnih elementov ter sposobnost filtracije krvi. Da bi ledvice ostale čim dlje časa zdrave, rabijo bolniki slediti posebni prehrani, katera vključuje razne omejitve, prav tako je pomembno redno jemanje zdravil ter spremljanje krvnega tlaka, redna telesna aktivnost, katero seveda bolnik zmore in redno spremljanje pri zdravniku. Raziskava se opira na preučevanje zapletov pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo ter ocenjevanje pomena zdravega življenjskega sloga, prehrane in omejitev pri telesni aktivnosti za njihovo dobro počutje. Namen raziskave je preučiti življenjski slog bolnika s kronično ledvično boleznijo. Metoda: Kvalitativna raziskava temelji na deskriptivni metodi empiričnega raziskovanja. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani in analizirani primarni ter sekundarni podatki. Kot instrument za zbiranje podatkov smo izdelali predlogo za pol strukturirani intervju, kjer je sodelovalo šest oseb, ki imajo diagnosticirano kronično ledvično bolezen, vzorec pa je bil namenski. Kriteriji, ki smo jih upoštevali za izbiro oseb vključenih v raziskavo so bili: starost (nad 30 let), in čas diagnosticirane kronične ledvične bolezni (več kot eno leto). Zbiranje podatkov je potekalo oktobra 2023, pred samim začetkom raziskave pa smo pridobili soglasje o prostovoljnem sodelovanju. Rezultati: V intervjuju je sodelovalo šest oseb, in sicer pet oseb ženskega spola in ena oseba moškega spola. Vsi sodelujoči pravega pomena kronične ledvične bolezni pravzaprav ne poznajo, kar je razvidno iz intervjuja, imeli pa so podobne znake pri omenjeni bolezni. Intervjuvanci nekih hudih zapletov ne omenijo, pravijo pa da je zelo pomemben življenjski slog pri kronični ledvični bolezni. Razprava: Z raziskavo ugotavljamo, da je prilagoditev v prehrani, telesni aktivnosti in splošnem življenjskem slogu izrednega pomena, saj je to ključno pri obvladovanju kronične ledvične bolezni. Ena izmed ugotovitev je, da omejitev soli, nadzor nad vnosom beljakovin ter uravnotežena prehrana bistveno vpliva na znižanje obremenitve ledvic ter zavirajo napredovanje bolezni. Prepoznali smo tudi pomembnost redne telesne aktivnosti pri ohranitvi ustrezne telesne mase in izboljšanju krvnega pritiska, kar pripomore k boljšemu zdravju bolnikov s kronično ledvično boleznijo. Z raziskavo smo prav tako ugotovili, da zapletov intervjuvanci niso imeli, izjema je bil eden, kateri je omenil moteno odvajanje urina. Pri omejitvah pa predvsem opažamo, da so spremenili življenjski slog iz manj aktivnega v bolj aktivnega, prav tako je opažena pazljivost pri prehrani. Ena oseba izmed intervjuvanih pa omeni, da je zaradi dialize prikrajšana s časom.
Ključne besede: kronična ledvična bolezen, življenjski slog bolnika, zdrava prehrana, telesna aktivnost, ledvice, kvaliteta življenja.
Objavljeno v ReVIS: 24.05.2024; Ogledov: 740; Prenosov: 31
Celotno besedilo (1,08 MB)