1. ETIČNE DILEME PRI LEGALIZACIJI KONOPLJE V ZDRAVSTVENE NAMENEManca Murn, 2024, diplomsko delo Opis: Konoplja vsebuje več kot 100 kanabinoidov, med katerimi sta najbolj znana THC in CBD. Že tisočletja se uporablja za različne namene, od izdelave vlaken do medicinske uporabe. Skozi zgodovino je njen status zaradi družbenih in političnih dejavnikov nihal. V medicini se uporablja za lajšanje simptomov pri boleznih, kot so rak, epilepsija in multipla skleroza. Kanabinoidi imajo terapevtski potencial, a so tveganja povezana predvsem s THC, ki vpliva na psihoaktivne funkcije. Zakonodaja o konoplji se med državami razlikuje, v Sloveniji pa je gojenje industrijske konoplje dovoljeno, medtem ko je rekreativna uporaba še vedno stigmatizirana. Ključne besede: Konoplja, medicinska uporaba konoplje, legalizacija konoplje Objavljeno v ReVIS: 30.10.2024; Ogledov: 294; Prenosov: 32 Celotno besedilo (1,50 MB) |
2. VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI POOPERATIVNEM NADZORU PACIENTALucija Mohar, 2024, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Pooperativno obdobje je pomembna faza v procesu okrevanja pacienta po operaciji. Medicinske sestre so odgovorne za spremljanje vitalnih znakov, obvladovanje bolečine, opazovanje operativnega mesta ter zaznavanje zapletov, kar je ključno za uspešno okrevanje pacienta. Pooperativni nadzor vključuje natančne postopke in intervencije, katerih cilj je preprečiti morebitne zaplete in zagotoviti optimalno zdravljenje. Kontinuirano strokovno izpopolnjevanje je pomembno za učinkovito izvajanje teh nalog in prispeva k izboljšanju kakovosti oskrbe ter zadovoljstvu pacienta. Namen diplomske naloge je preučiti vlogo medicinske sestre pri pooperativnem nadzoru pacienta.
Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Kot inštrument za zbiranje podatkov smo izdelali predlogo za polstrukturirani intervju. Primarni podatki so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Vzorec je bil namenski in je vključeval diplomirane medicinske sestre z vsaj 5 leti delovnih izkušenj v pooperativnem nadzoru pacienta. V intervju smo zajeli šest diplomiranih medicinskih sester. Raziskava je potekala v juliju 2024.
Rezultati: Za vse intervjuvanke pooperativni nadzor obsega spremljanje vitalnih funkcij, ocenjevanje bolečine ter opazovanje operativne rane oz. operativnega mesta, vse to pa predstavlja tudi ključne naloge za večino intervjuvank. Vitalne funkcije vse intervjuvanke spremljajo s pomočjo monitoringa pacienta na 30 min. Najpogostejši diagnostično-terapevtski postopki za večino intervjuvank so aplikacija intravenozne terapije, opazovanje operativnega mesta in obvladovanje bolečine. Večini intervjuvank uspešen pooperativni nadzor predstavljajo stabilne vitalne funkcije, obvladovana bolečina in dobro splošno počutje pacienta. Pooperativne zaplete intervjuvanke prepoznajo po spremembah v vitalnih funkcijah, bolečini, videzu operativnega mesta in po počutju pacienta, ob opaženih spremembah o tem obvestijo anesteziologa ali operaterja in delujejo po njegovih navodilih. Vse intervjuvanke se udeležujejo izobraževanj, ki jim pomagajo pri bolj kakovostnem pooperativnem nadzoru.
Razprava: V raziskavi smo preučili vlogo medicinske sestre pri pooperativnem nadzoru pacienta, podprto s strokovno literaturo s tega področja. Raziskava se je osredotočila na naloge medicinskih sester, postopke pooperativnega nadzora, obravnavo zapletov po operaciji in pomen kontinuiranega strokovnega izpopolnjevanja. Ključne naloge vključujejo spremljanje vitalnih funkcij, ocenjevanje bolečine, opazovanje operativne rane ter skrb za splošno udobje pacienta. Ugotovili smo, da so v postopkih pooperativnega nadzora najpomembnejše aktivnosti, kot so spremljanje vitalnih znakov, obvladovanje bolečine ter preprečevanje zapletov. Strokovno izpopolnjevanje izboljšuje kompetence medicinskih sester, kar vodi k boljši kakovosti oskrbe in večji sposobnosti prepoznavanja zapletov. Naša raziskava je tudi pokazala, da so redna izobraževanja ključna za učinkovito izvajanje pooperativnega nadzora ter za izboljšanje oskrbe in okrevanja za paciente. Ključne besede: prebujevalnica, pooperativni nadzor, medicinska sestra, zdravstvena nega. Objavljeno v ReVIS: 30.10.2024; Ogledov: 299; Prenosov: 36 Celotno besedilo (1,49 MB) |
3. PACIENT S ČREVESNO STOMOKlara Nosan, 2024, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Stoma je odprtina na trebušni steni, ki jo je mogoče povezati z našim prebavnim
ali urinskim sistemom, poznamo pa tudi dihalne stome. Stoma je videti kot majhen rožnat
prirastek, prišit na telo. Ker stome nimajo mišic, se urin in blato izločata nenadzorovano.
Stome delimo glede na čas trajanja, torej na začasne in stalne. Črevesne stome delimo na
stome debelega črevesja in tankega črevesja. V diplomski nalogi se bomo opredelili na
življenje pacienta s črevesno stomo in spremembo življenjskega sloga. Namen raziskave je
preučiti kakovost življenja pacienta s črevesno stomo.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu ter deskriptivni
metodi dela. Za potrebe empiričnega dela smo zbirali, analizirali in sintetizirali primarne ter
sekundarne vire. Primarne podatke smo analizirali s pridobljeno tehniko anketiranja. Vir
podatkov je bil tudi pregled domače in tuje literature ter internih baz (PubMed, Cobiss).
Rezultati: V anketi je sodelovalo 100 anketirancev. Z raziskavo smo ugotovili, da so 49 (49
%) anketirancem uvedli črevesno stomo zaradi raka debelega črevesa. 35 (47 %) anketirancev
se sooča z vnetjem kože okoli stome. Kolostomo ima izpeljano 63 (63 %) anketirancev.
Raziskava je pokazala, da se 86 (86 %) anketirancev strinja, da je uvedba stome vplivala na
njihovo življenje. Velika večina anketirancev 81 (81 %) trdi, da ima stoma velik vpliv na
samopodobo.
Razprava: V raziskavi smo ugotovili, da spol, starost in socialni status ne vplivajo na
vpeljavo črevesne stome. Največ anketirancev ima nameščeno kolostomo, kar pomeni, da
imajo stomo izpeljano na levem delu trebuha. Ker ima večina naših anketirancev stomo več
kot eno leto, lahko predvidevamo, da je njihova stoma trajna. Prav tako lahko na podlagi naše
raziskave ugotovimo, da so pacienti dobili dobra navodila o negi stome, saj je večina
anketirancev odgovorila, da za oskrbo stome porabijo manj kot 20 minut. V raziskavi smo
ugotovili, da do stome največkrat privede rak debelega črevesa ali rak danke. Ključne besede: stoma, ileostoma, kolostoma, zapleti, prolaps, samopodoba, življenjski slog. Objavljeno v ReVIS: 28.09.2024; Ogledov: 312; Prenosov: 13 Celotno besedilo (1,45 MB) |
4. ZDRAVSTVENA VZGOJA BOLNIKA Z ASTMOMonika Kovačič, 2024, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Astma je kronično obolenje dihal, za katerega je značilno kronično
vnetje dihalnih poti. Bolniki, ki so pravilno zdravljeni, nimajo težav, so fizično zmogljivi,
nimajo hudih poslabšanj astme, njihova pljučna funkcija pa je v mejah normale. Pri obravnavi
astmatika imajo medicinske sestre nepogrešljivo vlogo. Namen je bil proučiti, kakšna je vloga
medicinske sestre pri izvajanju zdravstvene vzgoje astmatika.
Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni
metodi dela. Za zbiranje podatkov je bil uporabljen strukturiran anketni vprašalnik. Vzorec je
bil priložnostni, sodelovale so diplomirane medicinske sestre. Pridobljeni sta bili 102
izpolnjeni anketi. Za teoretični del smo uporabili primarne in sekundarne vire podatkov.
Rezultati: Na osnovi odgovorov anketirank smo ugotovili, da ima medicinska sestra
pomembno vlogo pri zdravstveni vzgoji astmatika. 52 % anketiranih medicinskih sester je v
času izobraževanja dobilo premalo informacij o zdravstveni vzgoji astmatika, 31 % jih zna
pravilno izvesti spirometrijo in enako število tudi meritev PEF. V času izobraževanja so
pridobile premalo informacij, kako ukrepati v primeru astmatičnega napada, saj so uporabo
bronhodilatatorja uvrstile na deveto mesto od dvanajstih, kar pomeni, da bi le 38 %
medicinskih sester v primeru napada apliciralo bronhodilatator. Medicinske sestre bi morale
večkrat in bolj podrobno preverjati bolnikovo znanje o pravilni uporabi terapije.
Razprava: Za medicinsko sestro je pomembno, da ima dovolj znanja o astmi in obravnavi
astmatika, saj kot je razvidno iz raziskave, jih je večina že imela stik z astmatikom in ga tudi
obravnavala. Medicinska sestra mora vedeti, kako aplicirati terapijo in ukrepati v primeru
astmatičnega napada. Ključne besede: astma, astmatik, medicinska sestra, zdravstvena vzgoja Objavljeno v ReVIS: 28.09.2024; Ogledov: 227; Prenosov: 6 Celotno besedilo (1,94 MB) |
5. ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA PO POŠKODBI GLAVELaura Fink, 2024, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Poškodbe glave so svetovni javnozdravstveni problem in predstavljajo enega glavnih vzrokov trajne invalidnosti in umrljivosti. Preventivni ukrepi, kot so zakonodaja o varnostnih pasovih v avtomobilih, vožnji pod vplivom alkohola ter varnosti pri delu, so prispevali k zmanjšanju števila primerov. Izvajalci zdravstvene nege imajo pomembno vlogo pri obravnavi pacientov s poškodbo glave, od začetne oskrbe do odpusta po končani rehabilitaciji. Namen raziskave je preučiti zdravstveno nego pacienta po poškodbi glave.
Metoda: V raziskavo smo vključili šest izvajalcev zdravstvene nege, ki imajo najmanj 1 leto delovnih izkušenj s pacienti po poškodbi glave. Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivno metodo dela. Na podlagi predhodnega pregleda znanstvene in strokovne literature ter podatkovnih baz Cobiss, PubMed in Google Učenjak smo pripravili vprašanja za polstrukturirani intervju. V vseh fazah zbiranja in obdelave podatkov smo upoštevali etična načela raziskovanja. Pridobljene podatke smo analizirali, odgovore intervjuvancev uredili v tabele, podatke pa razvrstili po posameznih kodah in jih interpretirali.
Rezultati: Intervjuvani izvajalci zdravstvene nege se na svojem delovnem mestu srečujejo z različnimi poškodbami glave. Poznajo potencialne zaplete po poškodbi, pravilno ocenjujejo zavest in znajo opredeliti znake povišanega intrakranialnega tlaka. Prav tako so seznanjeni s posledicami, ki jih pusti poškodba glave pri pacientu.
Razprava: Intervjuvanci imajo primerno znanje za oskrbo pacientov po poškodbi glave in pravilno ocenjujejo zavest pri poškodovancu. Kljub temu smo zaznali pri njihovem znanju nekaj pomanjkljivosti, zato menimo, da bi ga bilo treba obnavljati in širiti, kar bi prispevalo k še kakovostnejši zdravstveni negi. Ključne besede: poškodba glave, GCS, intrakranialni tlak, pacient, izvajalec zdravstvene nege Objavljeno v ReVIS: 28.09.2024; Ogledov: 343; Prenosov: 59 Celotno besedilo (1,26 MB) |
6. ZDRAVSTVENO VZGOJNI PRISTOP ŽENSK PRI SAMOPREGLEDOVANJU DOJKPatricija Kešpert, 2024, ni določena Opis: Izhodišča: Samopregledovanje dojk je eden izmed najuspešnejših načinov preprečevanja bolezni dojk,
kot je rak dojke, ki je kriv za veliko število nevšečnosti in smrti. Večina ljudi se pomena
samopregledovanja dojk ne zaveda, dokler ne opazijo simptomov pri sebi. Namen naše raziskave je bil
proučiti zdravstvenovzgojni pristop žensk pri samopregledovanju dojk.
Metode: Uporabili smo kvantitativno metodo raziskovanja in deskriptivno metodo dela. Anketni
vprašalnik je vseboval 17 vprašanj zaprtega tipa. Raziskovalni vzorec je zajemal 120 oseb splošne
populacije, pogoj za sodelovanje v raziskavi je bil ženski spol. Anketna vprašanja so se nanašala na
stališča anketirank do zdravstvenovzgojnega pristopa pri samopregledovanju dojk. Podatke smo
statistično obdelali s pomočjo programa Microsoft Excel in dobljene rezultate grafično prikazali.
Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da je večina (55 %) anketirank dobro informirana glede
samopregledovanje dojk. Ugotovili smo tudi, da je večina anketirank dobro seznanjena z dejavniki
tveganja, ki povzročajo nastanek raka dojke, prav tako je večina anketirank dobro informiranih glede
opozorilnih znakov in simptomov. Večina anketirank je tudi dobro seznanjena s programom DORA.
Večina anketirank je dobila informacije glede samopregledovanja dojk prek različnih zdravstvenih
ustanov, zdravstvenih delavcev in medijev. Prav tako je večina anketirank dobro seznanjena s pravilnimi
postopki samopregledovanja dojk.
Razprava: Ugotovljeno je bilo, da je mnenje o dejavnikih tveganja za pojavnost raka dojk in splošni
informiranosti o samopregledovanju dojk različno. Z večjo in boljšo informiranostjo žensk o pravilnih
načinih samopregledovanja dojk bi preprečili mnoge nevšečnosti in morebitne večje zaplete. Z
raziskavo ugotavljamo, da so ženske zelo naklonjene programu DORA, bi bilo pa treba nameniti več
pozornosti informiranosti ter promoviranju pravilnih postopkov in načinov samopregledovanja dojk. Ključne besede: Ključne besede: dojke, samopregledovanje, zdravstvena vzgoja, rak dojke, pristop. Objavljeno v ReVIS: 19.07.2024; Ogledov: 416; Prenosov: 39 Celotno besedilo (1,08 MB) |
7. ZDRAVSTVENA VZGOJA PRI VARNOSTNEM ODKLONUNika Klemenčič, 2024, ni določena Opis: POVZETEK
Teoretična izhodišča: Varnost pacientov je bistvo kakovostne zdravstvene oskrbe; zajema preprečevanje, poročanje in analizo varnostnih odklonov, ki lahko prizadenejo paciente in imajo resne posledice – zdravstvene zaplete, podaljšanje hospitalizacije, povečano smrtnost in dodatne stroške za zdravstveni sistem. Prijavljanje varnostnih odklonov in poročanje o njih je pomemben sestavni del sistema varnosti pacientov, saj zdravstvenim ustanovam omogoča prepoznavo šibkih točk v procesih, vodi v izboljšanje delovnih tokov ter vzpostavitev varnejšega okolja za paciente in ostale udeležence. Bistveno je ustvarjanje kulture brez krivde, kjer se poročilo o odklonih pojmuje kot priložnost za učenje in izboljšanje. Namen raziskave je preučiti zdravstveno vzgojo pri varnostnem odklonu.
Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Za potrebe empiričnega dela smo zbrali, analizirali in sintetizirali primarne ter sekundarne vire. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko anketiranja, z namensko oblikovanim anketnim vprašalnikom, ki so ga anketiranci zdravstvene stroke izpolnili na socialnih in spletnih omrežjih. Zbrane podatke smo računalniško obdelali v programu Excel, jih grafično prikazali v obliki tabel in jih analizirali. Sekundarni vir podatkov je bil pregled strokovne in znanstvene literature, pridobljene iz podatkovnih baz PubMed, Cobiss, Cinahl, Science Direct in Google učenjak.
Rezultati: Izsledki raziskave so pokazali, da se zdravstveno osebje zaveda pomembnosti poročanja o varnostnih odklonih. Kot najpogostejši razlog za nastanek varnostnih odklonov so anketirani (57,1 %) izpostavili preobremenjenost. Kar 75,2 % anketirancev se je strinjalo, da je ukrepanje ob varnostnemu odklonu nujno zaradi preprečevanja ponovitve. 69 % anketirancev se je popolnoma strinjalo, da mora biti nadrejeni o varnostnem odklonu obveščen. Polovica anketirancev (49,1 %) pozna postopek prijave varnostnega odklona. Najpomembnejši razlog za izostanek prijave varnostnih odklonov je zapletena oziroma zamudna prijava (AS = 2,9; SO = 1,23). Dobra polovica anketirancev (57 %) je poudarila potrebo po jasnih smernicah in protokolih za prijavo varnostnih odklonov, ki bi omogočili bolj strukturirano in dosledno poročanje. Da je podpora sodelavcev in nadrejenih v primeru odklona zelo pomemben dejavnik, se je strinjalo kar 78,6 % anketiranih. Anketiranci so (53,1 %) izrazili potrebo po izobraževanju o varnosti pacientov in si (56,6 %) želeli več usposabljanja s področja varnega dela in razmer za delo. Poznavanje področja je ključno za ohranjanje visoke stopnje strokovnosti in zavesti o pomenu varnosti pacientov (AS = 4,5 %, SO = 0,90 %). Prav tako so se anketiranci večinoma (65,8 %) strinjali, da ustvarjanje kulture brez krivde, kjer se odklone obravnava kot priložnosti za učenje in izboljšanje, vodi v boljše obvladovanje varnostnih odklonov, 67 % pa jih je menilo, da to pripomore tudi k dolgoročnemu izboljšanju varnosti in kakovosti zdravstvene oskrbe.
Razprava: Naša raziskava pomaga pri razumevanju odnosa zdravstvenega osebja do ukrepanja ob varnostnih odklonih in daje konkretne predloge za izboljšanje prakse v zdravstveni negi. Ugotovitve naše raziskave so lahko osnova za nadaljnje raziskave in razvoj politik, ki bodo prispevale k varnejšemu zdravstvenemu okolju za vse paciente. V prihodnje bi bilo smiselno raziskavo razširiti na več zdravstvenih ustanov po Sloveniji, kar bi omogočilo primerjavo kompetenc zdravstvenega osebja pri varnostnih odklonih na nacionalni ravni. Ključne besede: zdravstveno osebje, varnostni odkloni, varnost pacienta, prijava, ukrepi Objavljeno v ReVIS: 19.07.2024; Ogledov: 470; Prenosov: 18 Celotno besedilo (2,07 MB) |
8. ETIČNE DILEME PRI RAZREŠEVANJU NASILJA NAD ČLANI NEGOVALNEGA TIMARobert Bruner, 2024, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Nasilje na delovnem mestu vključuje sovražno in neetično komunikacijo ali fizični stik enega ali več posameznikov. Najpogosteje je usmerjeno proti eni osebi, ki je zaradi tega trpinčenja porinjena v položaj nemoči, kjer nima zaščite in kjer največkrat tudi ostaja zaradi kontinuiranih dejanj nasilja na delovnem mestu. Namen diplomskega dela je s pomočjo pregleda literature ugotoviti, katere etične dileme se pojavljajo pri razreševanju nasilja nad člani negovalnega tima.
Metode: Izvedli smo sistematični pregled literature z metodami pregleda, analize in sinteze strokovne in znanstvene literature z deskriptivno metodo dela. Za prikaz poteka analize literature smo uporabili smernice PRIZMA. Iskanje relevantne literature smo izvedli v mednarodnih podatkovnih bazah, kot so CINAHL, PubMed, COBISS in Google Scholar, ter v reviji Obzornik zdravstvene nege. Zadetke smo poiskali s pomočjo slovenskih (oziroma angleških) ključnih besed in besednih zvez, in sicer nasilje na delovnem mestu (»workplace violence«), člani negovalnega tima (»members of nursing team«), etične dileme (»ethical dilemma«), medicinske sestre (nurses) in reševanje (solving). Ključne besede smo povezali z Boolovim operatorjem AND in OR. Uporabili smo literaturo, ki ni starejša od desetih let, je strokovna in dostopna v obsegu celotnega besedila v slovenskem in angleškem jeziku. Pri pregledu literature smo izvedli vsebinsko analizo spoznanj raziskav, vključenih v pregled. Pridobljene zadetke smo predstavili v evalvacijski tabeli.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da je nasilje nad člani negovalnega tima na delovnem mestu zelo pogosto in se pojavlja v številnih oblikah. Verbalno in psihično nasilje sta najpogostejši obliki nasilja, ki so jim izpostavljeni člani negovalnega tima. Vzroki za pojav nasilja v bolnišničnem okolju so različni in vključujejo dejavnike okolja, osebnostne značilnosti zdravstvenega osebja, pacientov in svojcev. Pomembno pa je, da člani negovalnega tima pravočasno prepoznajo dejavnike tveganja in znake, da bi znali ustrezno in pravočasno ukrepati. Pri obravnavi nasilnega pacienta pomaga uporaba deeskalacijskih metod in tehnik, ki omilijo pacientovo agresijo. Najpomembnejša etična dilema s katero se srečujejo člani negovalnega tima pri razreševanju nasilja konflikt med njihovim občutkom poklicne dolžnosti in osebnim načelom.
Razprava: Ugotovili smo, da je nasilje v zdravstveni negi zelo prisotno. Nasilje je nedopustno in ga je vedno treba prijaviti ter nato ustrezno ukrepati. Za obvladovanje nasilja v bolnišničnem okolju so potrebne strategije za preprečevanje nasilja in obvladovanje negativnih posledic zaradi nasilnih dogodkov. Ključno je izobraževanje in usposabljanje zdravstvenega osebja, ocena tveganja in razvoj politik, ki bodo omogočile uveljavljanje ničelne tolerance do nasilja v vseh zdravstvenih ustanovah v vsakodnevni praksi. Ključne besede: Ključne besede: nasilje na delovnem mestu, člani negovalnega tima, etične dileme, medicinske sestre, reševanje. Objavljeno v ReVIS: 27.06.2024; Ogledov: 536; Prenosov: 22 Celotno besedilo (1,28 MB) |
9. Zdravstvena nega pacienta s traheostomoLara Štrus, 2024, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Traheostoma je dihalna stoma, ki je narejena kirurško kot odprtina v vratu in vodi direktno v sapnik. Vstavljena trahealna kanila zagotavlja, da je operativna odprtina prosta, pri čemer je pacientu omogočeno dihanje. Traheotomija je lahko začasna ali trajna vzpostavitev dihalne poti, izvede pa se lahko načrtovano ali urgentno. V obeh primerih ima medicinska sestra pomembno vlogo, saj mora pacienta ustrezno psihično in fizično pripraviti na poseg. Skozi celotno obravnavo moramo biti do pacienta profesionalni, empatični, strokovni, ga obravnavati individualno in holistično. V oporo moramo biti tudi svojcem, ki jim tako kot pacientu nudimo psihično podporo, jih informiramo, educiramo, poučimo in naučimo o ustrezni oskrbi in negi traheostome. Namen raziskave je preučiti zdravstveno nego pacienta s traheostomo.
Metode: Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivno metodo dela. Na podlagi predhodnega pregleda domače in tuje znanstvene oziroma strokovne literature ter mednarodnih podatkovnih baz Cobiss, Google Scholar, Medline, Chinal in PubMed smo pripravili vprašanja za polstrukturirani intervju. V vseh fazah zbiranja in obdelave podatkov smo upoštevali etična načela raziskovanja. Pridobljene podatke smo analizirali, odgovore intervjuvancev smo razvrstili v tabele, podatke pa v posamezne kode in jih interpretirali.
Rezultati: V raziskavi so sodelovali zdravstveni delavci, ki imajo minimalno eno leto in pol delovnih izkušenj. Ugotovili smo, da poznajo možne zaplete pri pacientu s traheostomo, možne indikacije za izvedbo elektivne in urgentne traheostome, prav tako pa poznajo pomen inhalacij pri pacientu s traheostomo. Poznajo tudi potek in način izvedbe intervencije aspiracije pri pacientu s traheostomo.
Razprava: Intervjuvanci imajo ustrezno znanje za kakovostno obravnavo pacienta s traheostomo, obenem pa poznajo tudi možne zaplete, ki se lahko pri tem pojavijo. Hkrati pa moramo izpostaviti, da njihovo znanje ni popolno, zato ugotavljamo, da morajo svoje znanje ustrezno obnavljati. Ključne besede: traheostoma, pacient, dihala, trahealna kanila, medicinska sestra Objavljeno v ReVIS: 27.06.2024; Ogledov: 719; Prenosov: 78 Celotno besedilo (1,46 MB) |
10. ŽIVLJENJSKI SLOG BOLNIKA S KRONIČNO LEDVIČNO BOLEZNIJORebeka Šinkovec, 2024, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Kronična ledvična bolezen je dolgotrajno stanje, pri katerem ledvice počasi izgubljajo svojo sposobnost odstranjevanja odpadnih elementov ter sposobnost filtracije krvi. Da bi ledvice ostale čim dlje časa zdrave, rabijo bolniki slediti posebni prehrani, katera vključuje razne omejitve, prav tako je pomembno redno jemanje zdravil ter spremljanje krvnega tlaka, redna telesna aktivnost, katero seveda bolnik zmore in redno spremljanje pri zdravniku. Raziskava se opira na preučevanje zapletov pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo ter ocenjevanje pomena zdravega življenjskega sloga, prehrane in omejitev pri telesni aktivnosti za njihovo dobro počutje. Namen raziskave je preučiti življenjski slog bolnika s kronično ledvično boleznijo.
Metoda: Kvalitativna raziskava temelji na deskriptivni metodi empiričnega raziskovanja. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani in analizirani primarni ter sekundarni podatki. Kot instrument za zbiranje podatkov smo izdelali predlogo za pol strukturirani intervju, kjer je sodelovalo šest oseb, ki imajo diagnosticirano kronično ledvično bolezen, vzorec pa je bil namenski. Kriteriji, ki smo jih upoštevali za izbiro oseb vključenih v raziskavo so bili: starost (nad 30 let), in čas diagnosticirane kronične ledvične bolezni (več kot eno leto). Zbiranje podatkov je potekalo oktobra 2023, pred samim začetkom raziskave pa smo pridobili soglasje o prostovoljnem sodelovanju.
Rezultati: V intervjuju je sodelovalo šest oseb, in sicer pet oseb ženskega spola in ena oseba moškega spola. Vsi sodelujoči pravega pomena kronične ledvične bolezni pravzaprav ne poznajo, kar je razvidno iz intervjuja, imeli pa so podobne znake pri omenjeni bolezni. Intervjuvanci nekih hudih zapletov ne omenijo, pravijo pa da je zelo pomemben življenjski slog pri kronični ledvični bolezni.
Razprava: Z raziskavo ugotavljamo, da je prilagoditev v prehrani, telesni aktivnosti in splošnem življenjskem slogu izrednega pomena, saj je to ključno pri obvladovanju kronične ledvične bolezni. Ena izmed ugotovitev je, da omejitev soli, nadzor nad vnosom beljakovin ter uravnotežena prehrana bistveno vpliva na znižanje obremenitve ledvic ter zavirajo napredovanje bolezni. Prepoznali smo tudi pomembnost redne telesne aktivnosti pri ohranitvi ustrezne telesne mase in izboljšanju krvnega pritiska, kar pripomore k boljšemu zdravju bolnikov s kronično ledvično boleznijo. Z raziskavo smo prav tako ugotovili, da zapletov intervjuvanci niso imeli, izjema je bil eden, kateri je omenil moteno odvajanje urina. Pri omejitvah pa predvsem opažamo, da so spremenili življenjski slog iz manj aktivnega v bolj aktivnega, prav tako je opažena pazljivost pri prehrani. Ena oseba izmed intervjuvanih pa omeni, da je zaradi dialize prikrajšana s časom. Ključne besede: kronična ledvična bolezen, življenjski slog bolnika, zdrava prehrana, telesna aktivnost, ledvice, kvaliteta življenja. Objavljeno v ReVIS: 24.05.2024; Ogledov: 740; Prenosov: 31 Celotno besedilo (1,08 MB) |