1. ZDRAVSTVENO VZGOJNO DELO PRI OTROKU Z DIABETESOMDomen Kosec, 2025, ni določena Opis: Izhodišča: Sladkorna bolezen je najpogostejša presnovna bolezen, ki povzroči fiziološke
spremembe v skoraj vseh delih telesa. Pri otrocih, mlajših od 10 let, je najpogostejša sladkorna
bolezen tipa 1, pri kateri imunski sistem napade lastne beta celice v trebušni slinavki. Zaradi
epidemije debelosti pa se povečuje tudi pojavnost sladkorne bolezni tipa 2 med otroci. Namen
raziskave je s pomočjo sistematičnega pregleda literature preučiti in analizirati pomen
zdravstveno vzgojnega dela pri obvladovanju sladkorne bolezni pri otrocih.
Metode: V raziskavi smo uporabili deskriptivno metodo dela. Literaturo smo iskali s pomočjo
ključnih besed v slovenskem (angleškem) jeziku: sladkorna bolezen pri otrocih (childhood
diabetes), zdravstveno vzgojno delo (health education work), obvladovanje sladkorne bolezni
(diabetes management) in življenjski slog (lifestyle). Za iskanje smo uporabili mednarodne
podatkovne baze: PubMed, CINAHL, ScienceDirect. S PRIZMA diagramom smo prikazali
proces izločevanja zadetkov. Pri vsebinski analizi smo uporabili tehniko kodiranja in
oblikovanja vsebinskih kategorij.
Rezultati: Skupno število pregledanih zadetkov je bilo 1.796, izmed katerih jih je bilo na koncu
vključenih 15 v obdelavo spoznanj (1.781 člankov izključenih). Vključili smo znanstvene in
strokovne članke, objavljene od leta 2015 do 2025, ki so bili prosto dostopni v obsegu celotnega
besedila. Z izvedbo kvalitativne vsebinske analize smo iz člankov izluščili 30 vsebinskih kod,
ki smo jih združili v štiri kategorije. V pregled smo vključili devet sistematičnih pregledov
literature, tri presečne študije in dve kvalitativni študiji.
Razprava: Celostni pristop, ki vključuje zdravstveno vzgojno delo, podporo družine in
uporabo sodobne tehnologije, je ključen za uspešno obvladovanje sladkorne bolezni pri otrocih.
Psihosocialni dejavniki in prilagojene intervencije prispevajo k boljši kakovosti življenja otrok.
Ključne besede: Sladkorna bolezen pri otrocih, zdravstveno vzgojno delo, obvladovanje
sladkorne bolezni, življenjski slog.
Objavljeno v ReVIS: 06.07.2025; Ogledov: 22; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (2,06 MB) |
2. ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA PO OPERACIJI ZLOMA KOLKASara Suhodolčan, 2025, ni določena Opis: Teoretična izhodišča: Zlom kolka je eden izmed najpogostejših poškodb pri starejših ljudeh, ki povzroči nenadno spremembo v življenju posameznika in ima resne posledice na izrazito poslabšanje kakovosti življenja ter je kljub napredku medicine še vedno lahko smrtno nevarna poškodba. Poškodba zahteva kompleksno bolnišnično zdravljenje, ki vključuje kirurški poseg, intenzivno pooperativno zdravstveno nego in ciljno usmerjeno rehabilitacijo. Vsak posameznik ima lahko po poškodbi zloma kolka težave z gibanjem in tako postane odvisen tudi od drugih oseb pri izvajanju življenjskih aktivnosti. Ustrezna oskrba pacienta po zlomu kolka, tako pred operacijo kot po njej, je ključna za uspešno zdravljenje poškodb, preprečevanje zapletov in zagotavljanje učinkovite rehabilitacije, s ciljem čim hitrejše in čim boljše povrnitve funkcionalnosti. Pooperativni nadzor vključuje natančne postopke in intervencije, katerih cilj je
preprečiti morebitne zaplete in zagotoviti optimalno zdravljenje. Kontinuirano strokovno izpopolnjevanje je pomembno za učinkovito izvajanje navedenih nalog in prispeva k izboljšanju kakovosti oskrbe ter zadovoljstva pacienta po operativnem posegu zloma kolka. Namen diplomske naloge je bil preučiti zdravstveno nego pacienta po operativnem posegu zloma kolka.
Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Kot inštrument za zbiranje podatkov smo izdelali predlogo za polstrukturiran intervju. Primarni podatki so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Vzorec je bil namenski in je v intervjuju vključeval tri diplomirane medicinske sestre in tri srednje medicinske sestre, zaposlene v zdravilišču na negovalnem oddelku za rehabilitacijo, ki imajo sedem let in več delovnih izkušenj na navedenem področju. Raziskava je potekala v mesecu januarju 2025.
Rezultati: Za vse intervjuvanke pooperativni nadzor obsega pomen preprečevanja pooperativnih zapletov kot eno svojih temeljnih nalog, pri čemer posebej izpostavljajo skrb za
higieno operativne rane, nadzor bolečine ter izvajanje ukrepov za preprečevanje venske tromboze, vse to pa predstavlja tudi ključne naloge za večino intervjuvank. Prehrana in hidracija ključno vplivata na hitrost celjenja in splošno moč pacienta. Vse sodelujoče so poudarile pomen zgodnje mobilizacije, ki jo pogosto prilagajajo glede na psihofizično stanje pacienta. Raziskava je tudi pokazala, da je individualiziran pristop nujen za uspešno rehabilitacijo. Medicinske sestre morajo dobro poznati fizične in psihološke značilnosti vsakega posameznika, saj lahko le s tem zagotovijo celostno obravnavo in zmanjšajo tveganje za
ponovne poškodbe. Pomembno vlogo ima tudi čustvena podpora pacientom in svojcem, ki povečuje motivacijo za sodelovanje v rehabilitacijskem procesu.
Razprava: Ker zlom kolka močno poslabša kakovost življenja pacienta, bi bilo priporočljivo, da se njegova bivalna okolica prilagodi njegovi varnosti, kakor tudi upošteva nasvete glede zdravil in njihovih učinkov. Ugotovitve raziskave, s podprto strokovno literaturo s tega področja,
potrjujejo pomembnost večdimenzionalne vloge medicinske sestre pri celostni obravnavi pacienta po zlomu kolka, zlasti na področjih oskrbe rane, preprečevanja zapletov, prehrane, hidracije, mobilizacije ter individualne prilagoditve zdravstvene nege, saj kakovostna zdravstvena nega močno vpliva na izid zdravljenja, trajanje rehabilitacije in povrnitev pacienta v čim bolj samostojno življenje.
Ključne besede: Zlom kolka, padec, zdravstvena nega, zapleti, rehabilitacija, medicinska sestra.
Objavljeno v ReVIS: 06.07.2025; Ogledov: 30; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,10 MB) |
3. ZDRAVSTVENA VZGOJA BOLNIKA V PREDDIALIZNEM OBDOBJULidija Vrščaj, 2025, ni določena Opis: Teoretična izhodišča: Zgodnje poučevanje bolnikov s končno ledvično odpovedjo ima ključno vlogo pri njihovem razumevanju bolezni in sprejemanju možnosti nadomestnega zdravljenja. Ledvice opravljajo bistvene funkcije za vzdrževanje telesnega ravnovesja, njihova okvara pa vodi v postopno slabšanje zdravja in potrebo po zdravljenju. Pomembno je, da bolniki pravočasno pridobijo ustrezne informacije o poteku bolezni ter razpoložljivih metodah nadomestnega zdravljenja, kot so hemodializa, peritonealna dializa in transplantacija. Uspešnost preddializne edukacije je odvisna od jasnih ciljev zdravstvene vzgoje in vrednotenja pridobljenega znanja, kar omogoča boljšo pripravo bolnika na zdravljenje. Namen raziskave je ugotoviti učinkovitost zdravstvene vzgoje pri bolniku s kronično ledvično boleznijo v preddializnem obdobju.
Metode: Raziskava temelji na kvantitativnem pristopu ter deskriptivni metodi dela. Za potrebe empiričnega dela naloge so bili zbrani, analizirani in sentezirani primarni ter sekundarni viri. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko anketiranja. Vir podatkov je bil tudi pregled domače in tuje literature ter internetnih baz (bibliografske baze podatkov, PubMed, Medline, CHINAL, Cobiss).
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 104 bolnikov, ki so vključeni v zdravljenje v Dializnem centru Nefrodial Krško in Nefrodial Celje ter so pričeli nadomestno zdravljenje končne ledvične odpovedi do leta 2024. Ugotovili smo, da se je več kot polovica anketirancev (59 %) vključila v preddializno edukacijo. Ugotovili smo tudi, da je večina anketirancev (64 %) mnenja, da so pridobili zadostno mero informacij o svoji bolezni in metodah zdravljenja ledvične bolezni. Prav vsi bolniki (n = 13; 100 %), ki se zdravijo s peritonealno dializo, so dobili informacije o kirurškem posegu vstavitve peritonealnega katetra, o vsakodnevni menjavi dializne raztopine, o možnosti zdravljenja z dializo čez noč in o primernem prostoru za skladiščenje dializnega materiala doma. V primeru zdravljenja s hemodializo so bili skoraj vsi bolniki seznanjeni z operativnim posegom arterio-venske fistule (93 %) in o hemodializi dva- do štirikrat tedensko v dializnem centru (93 %). Nadalje smo ugotovili, da se več kot polovica anketirancev (54 %) strinja s trditvijo, da je preddializna edukacija vplivala na izbiro metode nadomestnega zdravljenja.
Razprava: Rezultati raziskave so pokazali, da se večina bolnikov udeležuje preddializne edukacije, kjer pridobijo ključne informacije o bolezni in njenem poteku. Z ustrezno edukacijo so bolje pripravljeni na sprejemanje odločitev glede izbire metode nadomestnega zdravljenja, kar prispeva k boljši prilagoditvi na zdravljenje in izboljšanju njihovega zdravstvenega izida.
Ključne besede: bolnik, medicinska sestra, preddializna edukacija, zdravstvena vzgoja
Objavljeno v ReVIS: 06.07.2025; Ogledov: 30; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,13 MB) |
4. POMEN TELESNE AKTIVNOSTI ZA OHRANJANJE ZDRAVJATjaša Judež, 2025, ni določena Opis: Telesna aktivnost je temelj dobrega zdravja in dolgotrajnega dobrega počutja, saj krepi telo, izboljšuje telesno pripravljenost, pozitivno vpliva na duševno stanje in preprečuje številne kronične bolezni. Različne vrste vadbe, kot so aerobna vadba, vaje za moč, raztezanje ter vaje za ravnotežje in koordinacijo, prispevajo k boljšemu delovanju telesa in preprečevanju poškodb. Pomanjkanje telesne aktivnosti je vse večji problem sodobnega načina življenja, zato jo je pomembno spodbujati v vsakdanjem življenju in na delovnem mestu. Ključno vlogo pri promociji telesne aktivnosti imajo zdravstveni delavci, zlasti medicinske sestre in fizioterapevti, ki lahko s svojim strokovnim znanjem in prilagojenimi intervencijami prispevajo k izboljšanju gibalnih navad in posledično boljšemu zdravju prebivalstva.
Ključne besede: telesna aktivnost, krepitev zdravja, kakovost življenja, starejši odrasli, prehrana
Objavljeno v ReVIS: 06.07.2025; Ogledov: 24; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,52 MB) |
5. |
6. KIRURŠKI PRISTOP PRI ZDRAVLJENJU ZAPLETOV DIABETIČNEGA STOPALADavid Detiček, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Diabetično stopalo je eden izmed najbolj pogostih zapletov sladkorne bolezni in je najpogostejši vzrok za amputacijo. Za zdravljenje diabetičnega stopala izvajajo kirurške posege, s katerimi skušajo preprečiti amputacijo, odstraniti uničene dele stopala in vzpodbuditi celjenje rane. Izvajalci zdravstvene nege imajo pomembno vlogo pri preprečevanju nastanka diabetičnega stopala, zdravljenju diabetičnega stopala in njegovih zapletov. Namen raziskave je proučiti kirurški pristop zdravljenja zapletov diabetičnega stopala in vlogo medicinskih sester pri tej obliki zdravljenja.
Metode: Raziskava je kvantitativna in je temeljila na deskriptivni metodi dela. Podatki za analizo empiričnega dela so bili pridobljeni s tehniko anketiranja, v vzorec so bile vključene srednje in diplomirane medicinske sestre, zaposlene v Splošni bolnišnici Brežice in v Zdravstvenem domu Brežice. V raziskavi smo prejeli 102 v celoti izpolnjena anketna vprašalnika. Podatke, pridobljene z anketnim vprašalnikom, smo obdelali s pomočjo programa Microsoft Excel.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da je zdravstveno osebje, ki je bilo vključeno v raziskavo, ustrezno izobraženo glede dejavnikov tveganja za nastanek diabetičnega stopala. 33 % anketirancev je kot najpogostejši dejavnik tveganja za nastanek diabetičnega stopala izbralo neustrezno obutev, neprimerno nego stopal in nevropatije. Večina anketirancev (90 %) pozna dejavnike, ki vplivajo na proces celjenja diabetičnega stopala. Poznajo in vestno opravljajo svojo vlogo pri zdravljenju zapletov diabetičnega stopala in pripravi bolnika z diabetičnim stopalom na kirurški poseg.
Razprava: Najpogostejša dejavnika tveganja za nastanek diabetičnega stopala pri bolniku s sladkorno boleznijo sta periferna senzorično-motorična nevropatija in periferna arterijska bolezen. Pri pripravi bolnika s sladkorno boleznijo na kirurški poseg sta pomembni fizična in psihična priprava. Pri pripravi bolnika na kirurški poseg moramo biti pozorni na to, da ima sladkorno bolezen, zaradi preprečevanja akutnih zapletov, kot je hipoglikemija. Sestre imajo pomembno vlogo pri oskrbi pooperativne rane, pri čemer jim napotke daje zdravnik, ki ga morajo obvestiti in seznaniti o morebitnih zapletih pri celjenju kirurške rane pri sladkornem bolniku.
Ključne besede: sladkorna bolezen, zapleti sladkorne bolezni, diabetično stopalo, kirurški pristop.
Objavljeno v ReVIS: 02.04.2025; Ogledov: 318; Prenosov: 26
Celotno besedilo (1,10 MB) |
7. ŽIVLJENJSKI STIL ŠTUDENTOV ZDRAVSTVENE NEGELiljana Stojchevska, 2025, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Življenjski slog pomembno vpliva na naše zdravje. Vsakodnevne navade in dejanja lahko štejemo pod življenjski slog. Z zdravstveno vzgojo želimo poučiti ljudi za samostojno pravilno in zdravo odločanje o tem, kaj je za njihovo zdravje najboljše. Študenti se pogosto soočijo s stresnimi situacijami, slabo družbo, slabšo prehrano, primanjkuje jim časa za rekreacijo in spanje, kar negativno vpliva na njihovo zdravje. Namen naše raziskave je ugotoviti življenjski slog študentov zdravstvene nege.
Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu. Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Primarne podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, sekundarne podatke pa na podlagi sistematičnega pregleda strokovne literature ter spletnih baz, kot so COBISS, CINAHL in drugi. Raziskavo smo izvedli s pomočjo spletne aplikacije 1ka, posredovana je bila študentom vseh letnikov na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Novem mestu. Zbrane podatke smo računalniško obdelali s programom Microsoft Office Excel, jih grafično prikazali v obliki tabel in grafov ter jih analizirali in ugotovitve zapisali v razpravi in zaključku. V vseh fazah zbiranja in obdelave podatkov smo upoštevali etična načela raziskovanja.
Rezultati: Izsledki iz raziskave so pokazali, da večina študentov stanuje doma pri starših (74 %). Glede prehranskih navad smo ugotovili, da 46 % študentov zaužije vsaj tri obroke dnevno. Večina študentov nima navade dodatno soliti že pripravljene jedi in povprečno dnevno spije dovolj vode. Študenti so premalo aktivni, trajanje telesnih aktivnosti je prekratko. Redki študenti spijo dovolj ur za svoja leta med tednom, vendar nadomestijo pomanjkanje spanca ob koncih tedna. Velika večina študentov ob študiju dela. Ena od pogostih slabih razvad je kajenje. Manj kot polovica študentov navaja, da uživajo alkohol enkrat mesečno. Polovica študentov v raziskavi meni, da živijo zdravo, in polovica, da živijo nezdravo življenje. Rezultati med zdravimi in nezdravimi navadami študentov so si zelo blizu v odstotkih. Študenti menijo, da lahko izboljšajo svoje zdravje z ustrezno prehrano (66 %), telesno aktivnostjo (64 %), spremembo vzorca spanja (30 %) in opustitvijo slabih razvad (30 %).
Razprava: Z raziskavo smo ugotovili, da se študenti prehranjujejo dokaj zdravo in da večina popije dovolj vode čez dan. Z uživanjem vseh obrokov in ustreznimi živili, kot so sadje, zelenjava, proteini bomo zaužili vsa hranila, vitamine in minerale, ki jih naše telo potrebuje. Ugotavljamo, da študenti niso dovolj telesno aktivni in da premalo spijo za svoja leta. Najpogostejša slaba razvada študentov je kajenje.
Ključne besede: Življenjski slog, študenti, zdravstvena nega, zdravstvena vzgoja, prehrana, telesna aktivnost, stres.
Objavljeno v ReVIS: 07.03.2025; Ogledov: 455; Prenosov: 13
Celotno besedilo (2,07 MB) |
8. OSKRBA AKTUNE RANEZala Ferkolj, 2025, diplomsko delo Opis: Izhodišče: Akutne rane so posledica operacije ali travme in se običajno celijo v razmeroma kratkem času brez zapletov. Vse akutne rane pa imajo potencial, da postanejo kronične, če je zdravljenje neustrezno. Za učinkovito zdravljenje akutnih ran je ključnega pomena pravilna ocena rane in ustrezna izbira terapevtskih metod. Namen raziskave je preučiti samooceno znanja študentov o obravnavi akutnih ran.
Metode: Raziskava v empiričnem delu temelji na kvantitativni metodi dela. Za zbiranje podatkov je bil uporabljen anketni vprašalnik, ki je vseboval 17 vprašanj. Uporabljena je bila odprtokodna aplikacija www.1ka.si.V raziskavo je bilo vključenih 100 študentov rednega in izrednega programa zdravstvene nege.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da študenti zdravstvene nege vsaj enkrat na tri mesece v 85 % obravnavajo akutne rane, in sicer predvsem travmatske rane (89,9 %) in opekline (92,9 %), ter da je njihovo samoocenjeno znanje o oskrbi akutnih ran v 87 % na dobri do odlični ravni. Kljub temu se je pokazala potreba po izboljšanju izobraževanja, zlasti glede pravilne uporabe vodikovega peroksida pri čiščenju ran. Na 5-stopenjski lestvici so anketiranci z oceno 4,6 poudarili pomembnost higiene rok in pravilne tehnike prevezovanja za preprečevanje okužb, kar nakazuje na potrebo po natančnem usposabljanju študentov za zagotavljanje kakovostne zdravstvene nege.
Razprava: Zaključek raziskave poudarja ključno vlogo pravilne oskrbe akutnih ran pri dvigu kakovosti zdravstvene nege. Priporoča se poudarek na natančni higieni rok in pravilni tehniki prevezovanja, saj lahko ti dejavniki bistveno zmanjšajo tveganje za okužbe. Poleg tega je ključnega pomena uporaba ustrezno izbranih materialov za prevezovanje, ki so nelepljivi za rano in omogočajo enostavno aplikacijo ter odstranitev, kar lahko prispeva k hitrejšemu okrevanju pacientov. Ugotovitve raziskave nudijo smernice za izboljšanje prakse oskrbe akutnih ran in jasno opredeljujejo področja, ki zahtevajo nadaljnjo pozornost in izboljšave
Ključne besede: akutna rana, sodobne obloge, celjenje rane, oskrba rane
Objavljeno v ReVIS: 18.02.2025; Ogledov: 412; Prenosov: 25
Celotno besedilo (1,97 MB) |
9. ETIČNE DIPLEME PRI GENSKEM SPREIMNJANJU ZARODKAMerima Veladžić, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Genski inženiring omogoča natančno prilagajanje in spreminjanje genov organizmov ter umetno manipulacijo dezoksiribonukleinske kisline (DNA). V biomedicini genski inženiring ponuja možnost radikalne izboljšave za potencialno izboljšanje človeških sposobnosti, vendar obstajajo etični in pravni izzivi. Tehnologija genskega spreminjanja omogoča natančno urejanje DNA in ima sicer veliki terapevtski potencial, še posebej pri zdravljenju dednih bolezni. Obstajajo premisleki o uporabi tehnologije za gensko spreminjanje za preprečevanje dednih bolezni, saj ta tehnologija odpira številna etična vprašanja. Gensko urejanje zarodka predstavlja etični izziv v dveh glavnih vidikih: morebitni uspeh in morebitni neuspeh. Rezultat genskega spreminjanja zarodka je lahko želena sprememba oz. nastane ciljni učinek ali pa pride do neželene reakcije oz. nastane negativen učinek ali mutacija.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Uporabili smo kavzalno-neeksperimentalno metodo dela z uporabo anketnega vprašalnika. Raziskovalni vzorec je bil 121 anketirancev (38 moških in 83 žensk). Med celotno raziskavo in obdelavo podatkov so bila upoštevana etična načela raziskovanja.
Rezultati: Iz rezultatov je razvidno, da je večina (60 %) anketirancev že slišala za genski inženiring (gensko spreminjanje ali gensko testiranje), od tega jih je 48 % označilo, da so malo slišali ali brali o genskem spreminjanju, in 17 % jih je označilo, da so o tej temi veliko slišali ali brali. Pri vprašanju, kaj razumejo pod izrazom gensko spreminjanje, so anketiranci velikokrat označili, da je to gen, ki je spremenjen/modificiran/urejen, druga najpogostejša razlaga pa je, da so to geni/celice/DNA, vzeti iz enega organizma in dani v drugega. Na Likertovi lestvici so anketiranci označevali svoje mnenje glede etičnega vidika genskega spreminjanja. Povprečno mnenje anketirancev je bilo, da je spreminjanje zarodkov dopustno, če bi pomagalo pri preprečevanju genskih bolezni (xŻ = 3,8), nedopustno, če gre za izboljšanje sposobnosti (npr. videz ali inteligenca) (xŻ = 2,4), in dopustno v primerih, ko gre za rešitev življenjsko nevarnih stanj (xŻ = 3,7). Mnenje 89 anketirancev je, da so posledice genskega spreminjanja premalo raziskane. 59 anketirancev meni, da je rezultat genskega spreminjanja želena ali ciljna sprememba, medtem ko 62 anketirancev meni, da je to neželena sprememba. V poprečju so anketiranci mnenja, da gensko spreminjanje lahko povzroči socialno neenakost (xŻ = 3,7) in družbene spremembe (xŻ = 3,7) ter da bi gensko spreminjanje zarodkov imelo več koristi kot posledic (xŻ = 3,6).
Razprava: Ugotovili smo, da je večina splošne populacije, ki je bila vključena v raziskavo, vedela oz. imela informacije o tem, kaj je to gensko spreminjanje zarodkov. V nadaljnji izvedbi raziskave smo ugotovili, da so se anketiranci strinjali z genskim urejanjem zarodka v terapevtski namen, na primer za zdravljenje bolezni ali neozdravljivih stanj. Mnenje o genskem urejanju zarodka v namen, da se doseže fizična ali intelektualna izboljšava zarodkov, je dobilo negativen odziv. Mnenje splošne populacije v tem kontekstu je zelo jasno, saj je izraženo strinjanje z genskim inženiringom zarodkov v namen, da se izboljša njihovo zdravstveno stanje, ne pa za fizične izboljšave. Ugotavljamo tudi, da je raziskava pokazala, da gensko spreminjanje lahko povzroči nastanek različnih posledic genskega urejanja zarodkov, ki bi lahko privedle do nastanka socialne neenakosti in družbenih sprememb. Mnenje udeležencev v raziskavi je bilo, da imajo genske spremembe več koristi kot posledic.
Ključne besede: genski inženiring, genske spremembe, etične dileme, CRISPR, posledice genskega spreminjanja.
Objavljeno v ReVIS: 01.02.2025; Ogledov: 437; Prenosov: 33
Celotno besedilo (2,90 MB) |
10. ETIČNE DILEME PRI LEGALIZACIJI KONOPLJE V ZDRAVSTVENE NAMENEManca Murn, 2024, diplomsko delo Opis: Konoplja vsebuje več kot 100 kanabinoidov, med katerimi sta najbolj znana THC in CBD. Že tisočletja se uporablja za različne namene, od izdelave vlaken do medicinske uporabe. Skozi zgodovino je njen status zaradi družbenih in političnih dejavnikov nihal. V medicini se uporablja za lajšanje simptomov pri boleznih, kot so rak, epilepsija in multipla skleroza. Kanabinoidi imajo terapevtski potencial, a so tveganja povezana predvsem s THC, ki vpliva na psihoaktivne funkcije. Zakonodaja o konoplji se med državami razlikuje, v Sloveniji pa je gojenje industrijske konoplje dovoljeno, medtem ko je rekreativna uporaba še vedno stigmatizirana.
Ključne besede: Konoplja, medicinska uporaba konoplje, legalizacija konoplje
Objavljeno v ReVIS: 30.10.2024; Ogledov: 692; Prenosov: 64
Celotno besedilo (1,50 MB) |
