Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Zdravstvena nega pacienta z akutno bolečino po operativnem posegu
Tanja Ravnikar, 2013

Najdeno v: osebi
Objavljeno: 19.02.2016; Ogledov: 6339; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (872,23 KB)

2.
3.
Otrokov glas naj bo slišan, ko gre za njegov največji interes
Urša Ravnikar Šurk, 2020

Opis: Otrokovo mnenje je glavna oblika sodelovanja otroka v postopkih, v katerih se odloča o njegovem varstvu, preživljanju, vzgoji, stikih in drugih ključnih zadevah v njegovem življenju. Načelo otrokove koristi je uveljavljeno na mednarodni in nacionalni ravni. Procesna pravica otroka je skozi čas pridobivala na pomembnosti v postopkih, o čemer priča tudi novi Družinski zakonik. Kriteriji, da otrok lahko poda svoje mnenje, so široko opredeljeni: sposoben mora biti razumeti pomen in posledice postopka. Otrokovo mnenje je pomembno v dveh fazah postopka: pri pridobivanju in dokaznem ocenjevanju za upoštevanje pri odločanju. Otrok se pogosto ne zaveda, kako pomembne odločitve bodo sprejete zanj v postopkih, zato je naloga odrasle osebe (npr. zagovornika otroka), da poskrbi, da je otrok primerno informiran in vključen v postopek. Velikokrat se omejitve postavijo glede na starost in sposobnost razumevanja otroka, vendar so pomembni tudi drugi dejavniki, kot so odnos s starši, strah, vzgoja, druge dejavnost, stiki z drugimi in drugo. Pri dokazovanju ugotovitev in sklepov, pridobljenih z logičnim sklepanjem pri primerjavi različnih dejavnikov, ki vplivajo na oblikovanje otrokovega mnenja v postopku, sta uporabljeni deskriptivna in indukativna metoda. S pomočjo sodne prakse in primerjalne metode so raziskane ureditve v drugih državah, ki so znane po svojem razvitem socialnem področju. Namen dela je predstaviti in opredeliti se do kriterijev in omejitev glede otrokovega mnenja. Diplomska naloga skuša odgovoriti, kako in kje opredeliti standard ob upoštevanju otrokove koristi in s tem prispevati k boljšemu, hitrejšemu in učinkovitejšemu odločanju ter boljši zastopanosti otrokovih koristi v družinskem sporu.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Družinski zakonik, otrokovo mnenje, otrokove koristi, dokazno ocenjevanje
Objavljeno: 11.01.2021; Ogledov: 1048; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (928,00 KB)

4.
5.
Miselna naravnanost mediatorja
Tjaša Ravnikar, 2020

Opis: Čedalje bolj se zavedamo pomembnosti načina reševanja sporov zaradi ohranjanja čim boljših odnosov, pri čemer pa je še bolj kot tehnična narava mediacije pomembno dejstvo, kdo je mediator. Najnovejša znanstvena dognanja na področju nevroznanosti nam ponujajo odličen vpogled v delovanje človeškega uma in posledično miselne naravnanosti, ki določa vse, kar ljudje smo. Določa naš način delovanja, način čustvovanja ter način upravljanja in reguliranja stresa, kar je še posebej pomembno pri delu mediatorja, ki se vsakodnevno srečuje z zelo stresnimi in čustvenimi situacijami. Miselna naravnanost mediatorja nam pove, kako se z njimi spopada, tako pri mediantih kot pri sebi. Namen magistrskega dela je prikazati korelacijo med miselno naravnanostjo in mediatorjem. Cilj je bil ugotoviti povprečno miselno naravnanost mediatorja v Sloveniji, kako se ta izraža pri njegovem delu ter ugotoviti morebitne izražene skupne lastnosti in interese posameznikov različnih strok, ki se odločajo za delo mediatorja. Ugotovili smo, da mediatorjeva miselna naravnanost vpliva na uspešnost njegovega dela, vendar pa ne vpliva na njegovo subjektivno doživljanje uspeha pri svojem delu. Ugotovili smo tudi, da je znanje s področja miselne naravnanosti premalo vključeno v izobraževanja za mediatorje v Sloveniji ter da miselna naravnanost vpliva na mediatorjev stil vodenja mediacijskih srečanj. Miselna naravnanost je ključna za dobro in uspešno delo mediatorja. To magistrsko delo je pionir na področju poglobljenega uvida v svet mediatorja. Raziskava lahko pripomore k usvajanju novega znanja že delujočim mediatorjem, jim spodbudi razmišljanja in vpogleda vase kot tudi vsem drugim, ki niso mediatorji, pa to delo predstavlja dragocene informacije o zahtevnosti in multidisciplinarnosti mediatorjevega dela.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: mediacija, mediator, miselna naravnanost, nevroznanost, možgani
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 1053; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (4,39 MB)

6.
Supervizija v psihoterapiji
Tjaša Ravnikar, 2017

Opis: Supervizija v psihoterapevtski oziroma svetovalni stroki je nujen in obvezen del, ki zagotavlja strokovnost in etičnost psihoterapevtskega procesa, razvoj kompetenc udeleženih in hkrati predstavlja način tešitve strokovnih potreb psihoterapevtov/svetovalcev. Zato je v praksi izjemno pomembno, da so do kakovostne supervizije upravičeni vsi supervizorji/svetovalci, da je vsem omogočena in dosegljiva ter da se je redno poslužujejo. V diplomski nalogi raziskujemo odnos psihoterapevtov/svetovalcev do supervizije. Izhajali smo iz petih postavljenih hipotez, s pomočjo katerih ugotavljamo, ali se večina psihoterapevtov/svetovalcev redno poslužuje supervizije, ali večina psihoterapevtov/svetovalcev pozitivno doživlja izkušnjo supervizije, ali se v večjem odstotku supervizije poslužujejo mlajši psihoterapevti/svetovalci, ali jim je pomembno in preverjajo primernost in strokovnost supervizorja ter ali lahko supervizija zadosti skoraj vse strokovne potrebe psihoterapevtov/svetovalcev. V teoretičnem delu razčlenimo in opredelimo supervizijo kot proces, opredelimo vlogo in naloge supervizorja in supervizanta ter opišemo supervizijski odnos in vse, kar le-ta v sebi nosi. V empiričnem delu s pomočjo kvantitativne metode oz. izvedene ankete raziskujemo odnos psihoterapevtov/svetovalcev do supervizije in ugotavljamo, na kakšen način se ta odnos izraža/manifetsira, s pomočjo kvalitativnega pristopa in izvedenega intervjuja pa raziskujemo globine supervizijskega odnosa ter notranjega sveta supervizorja in supervizanta. Z intervjuvanko tudi pokomentiramo in interpretiramo pridobljene rezultate ankete in postavljene hipoteze.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: supervizija, supervizor, psihoterapevti, svetovanje, psihoterapija, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 902; Prenosov: 32
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Pomen družinskega sestanka v pripravi načrta paliativne oskrbe
Janja Ravnikar, 2022

Najdeno v: osebi
Ključne besede: neozdravljive bolezni, informacije, učinkovitost, družinski sestanek
Objavljeno: 13.12.2022; Ogledov: 272; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (399,53 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Pomen družinskega sestanka v pripravi načrta paliativne oskrbe
Janja Ravnikar, 2022

Najdeno v: osebi
Ključne besede: neozdravljive bolezni, informacije, učinkovitost, družinski sestanek
Objavljeno: 19.12.2022; Ogledov: 279; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (399,53 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh