1. Medkulturna komunikacija v storitvenem sektorju na primeru ZDA in SlovenijeAjda Zorko, 2012 Opis: Nerešen konflikt v delovnem okolju je zaviralec komunikacije in vpliva na storilnost in uspešnost zaposlenih ter poslovni rezultat podjetja. Če k reševanju konflikta pristopimo ustrezno in s pravim načinom komunikacije poskrbimo, da do njega ne pride, ali pa ga omilimo, so posledice drugačnih mnenj lahko koristne za podjetje. Enako velja tudi za medkulturni konflikt; močno lahko otežuje komunikacijo med vodjami in podrejenimi v večkulturnem delovnem okolju, če se vodja ne zaveda kulturnega ozadja zaposlenih. V magistrski nalogi se osredotočamo na potek uspešne komunikacije med vodjami in zaposlenimi v medkulturnih podjetjih v ZDA in Sloveniji. Prvi del naloge je namenjen teoretični podlagi, v empiričnem delu pa primerjamo in interpretiramo rezultate fokusnih skupin, ki smo ju izvedli v storitvenih podjetjih v ZDA in Sloveniji. Ugotavljamo, da imajo sodelujoči v raziskavi podobne strategije komunikacije s tujci, saj poudarjajo predvsem potrpežljivost in pozitivnost pri komunikaciji in govorijo o pomenu znanja tujih jezikov. Vse to je podlaga za uspešno reševanje medkulturnih konfliktov, kar prispeva k dobri klimi v podjetju in uspešnemu poslovanju tega. Najdeno v: osebi Ključne besede: kultura, komunikacija, vodenje, medkulturno vodenje, konflikt Objavljeno: 07.06.2021; Ogledov: 956; Prenosov: 62 Celotno besedilo (1,65 MB) |
2. Zaupanje v civilnodružbene organizacijeEdi Vivoda, 2012 Opis: Iz zgodovinske dediščine socialističnega tipa gospodarstva smo se naučili prevzemati
gospodarsko trţno kulturo ter prevzemati standarde in vrednote, kot obstajajo v drţavah
zahodne Evrope. Še opazneje se je ta prehod zgodil s pridruţitvijo novih drţav srednje in
vzhodne Evrope v Evropsko unijo. Iz navedenih spoznanj v tem delu izhaja, da politična in
ekonomska kultura pomembno vplivata kot podlaga na razvoj civilne druţbe. Cilj te naloge je
predstavitev vloge civilne druţbe in ugotoviti, kolikšno je zaupanje v sindikate in kako vpliva
zaupanje na gibanje števila članstva v evropskih drţavah in v Sloveniji. Primerjali smo
zaupanje v slovenske sindikate z zaupanjem, ki ga uţivajo sindikati drugod v evropskih
drţavah, in sicer na podlagi primerjanja opravljenih evropskih druţboslovnih raziskav in
slovenskih raziskav Slovensko javno mnenje (SJM). Prav tako smo ugotavljali, ali je zaupanje
posledično vplivalo na spreminjanje števila članstva v sindikatih. Delovanje sindikatov se je
spremenilo s prehodom v nov politično-ekonomski sistem, spremenila se je njihova druţbena
vloga. V času po osamosvojitvi Slovenije so nastajali novi sindikati, ki so se organizirali po
cehovskem principu in se zdruţevali v sindikalne centrale. Z drugim raziskovalnim
vprašanjem smo ţeleli ugotoviti, kako se vodstva slovenskih sindikatov soočajo z upadom
zaupanja v sindikate, postavili smo hipotezo, da se soočajo na različne načine, kar vpliva tudi
na število članstva. Iz ţe opravljenih mednarodnih raziskav je mogoče ugotoviti, da se je
zaupanje v sindikate v drţavah EU v zadnjih dvajsetih letih zelo različno gibalo po
posameznih drţavah, prav tako pa se je različno gibalo tudi število članstva. Iz strukturiranih
intervjujev petih predsednikov največjih slovenskih sindikalnih central smo izvedeli, da
sindikati skrbijo za komunikacijo s članstvom na različne načine. Nekatere centrale so
vključene v nadnacionalne sindikalne organizacije, kjer črpajo znanja in izkušnje za vodenje
socialnega dialoga s socialnimi partnerji. Menijo, da imajo pomemben mobilizacijski
potencial za varovanje materialnopravnega in socialnega poloţaja delavstva. Na gibanje
števila članstva v slovenskih sindikatih je po osamosvojitvi pomembno vplival novo nastali
sindikalni pluralizem in nova druţbena vloga sindikatov. Do leta 1999 je bil zabeleţen znaten
upad sindikalnega članstva, ki pa je sčasoma naraščalo do leta 2006. Nato so trendi pričeli
upadati do leta 2009, ko je prišlo do manjšega prirasta sindikalnih članov, ki so se na ravni
drţave ustalili na pribliţno 20 % zaposlenih. Sindikalni funkcionarji so menili, da je zaupanje
v sindikate večinoma povezano s politično ekonomskimi razmerami v drţavi, medtem ko se je
upad članstva dogajal predvsem zaradi propada mnogih delovno intenzivnih panog z velikimi
industrijskimi obrati in velikim številom zaposlenih. Menijo, da je v zasebnem sektorju
sindikalna aktivnost večinoma nezaţelena, kar povzroča nizko sindikalno aktivnost, ki jo
pripisujejo neoliberalnemu ekonomskemu konceptu upravljanja drţave. Le-ta je med drugim
vplival na upadanje članstva. Iz same raziskave je mogoče ugotoviti sindikalno rigidnost in
neprilagodljivost na novonastale druţbene spremembe. V prihodnosti bo nujno povezovanje
sindikatov na način, ko ne bo moţno izsiljevati z rešitvami za posamezne skupine zaposlenih,
kot se to dogaja v sedanjosti. Način volitev sindikalnih funkcionarjev in politika sindikatov
sta v marsičem preţiveta in nujno potrebna tako miselne kot kadrovske prenove. Volitve
sindikalnih funkcionarjev bi bilo treba demokratizirati na izvedbeni ravni. Delovanje
sindikatov se mora intenzivirati tudi na druga problemska področja, ki jih sedaj obravnavajo
le na deklarativni ravni, predvsem pa bo treba aktivirati sindikate za vključevanje mlajše in
izobraţene populacije v sindikate. Zelo slabo so se sindikati izkazali s svojo organiziranostjo
v manjših zasebnih gospodarskih druţbah ali pri zasebnikih, kjer se dogajajo največje kršitve
pravic zaposlenih, šikaniranja in nezakonito odpuščanje iz delovnih razmerij. Nerazumno je
vztrajanje sindikatov pri monopolizaciji v kolektivnem dogovarjanju, saj niso vsi zaposleni
vključeni v sindikate. Potreben bo razmislek tudi o drugih oblikah delavske udeleţenosti v
kolektivnem dogovarjanju in pri ostalih oblikah socialnih dogovorov med socialnimi
partnerji. Ti pomisleki ponujajo odgovor na vprašanje o primernosti vodenja sindikatov in
ustreznosti sindikalne politike, ki deluje v precejšnji smeri samozaščite in samozadostnosti.
Verjetno vse omenjeno zmanjšuje zaupanje v sindikate in tudi vpliva na upad sindikalnega
članstva. Najdeno v: osebi Ključne besede: civilna družba, civilnodružbene organizacije, politična kultura, ekonomska kultura, sindikati, zaupanje, sindikalna organiziranost, sindikalno članstvo Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 1084; Prenosov: 49 Celotno besedilo (1,25 MB) |
3. Interno komuniciranje in zadovoljstvo zaposlenih v organizacijiKatarina Jensko, 2011 Opis: Notranja javnost je prisotna v vseh organizacijah, ne glede na velikost ali predmet
poslovanja. Pogosto pa je ta zapostavljena, saj vodstvo ne prepozna njenega pomena.
Glavni namen magistrskega dela je pojasniti, kakšno vlogo ima sistem notranjega
komuniciranja kot pomembne dejavnosti managerjev pri uspešnosti organizacije. S
komuniciranjem izmenjujemo informacije, znanje in izkušnje. V empiričnem delu naloga
prikazuje notranje komuniciranje in s tem povezane probleme s katerimi se srečujejo v
Domu upokojencev Podbrdo. Le-ti nastajajo predvsem zaradi sloga vodenja in zaradi slabe
vertikalne komunikacije v zavodu. V zaključku so predstavljeni rezultati raziskave, s
katero smo potrdili, da komuniciranje med zaposlenimi (horizontalna komunikacija) in
komuniciranje med podrejenimi in nadrejenimi (vertikalna komuikacija) v organizaciji
vpliva na zadovoljstvo zaposlenih. Najdeno v: osebi Ključne besede: notranja komunikacija, mednarodni odnosi, zadovoljstvo zaposlenih Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 1080; Prenosov: 69 Celotno besedilo (1,26 MB) |
4. Vpliv čustvene inteligence vodje na komuniciranje in zaupanje v timuKatja Dumenčič, 2015 Opis: Ključni namen magistrske naloge je raziskati in prepoznati značilne vzorce pri vodjih tima in
njihovem načinu ustvarjanja vzajemnih medsebojnih odnosov z zaposlenimi skozi
komunikacijo in čustveno inteligenco. Usmerjeni smo na prepoznavo povezanosti med
čustveno inteligenco vodje, komunikacijo in medsebojnimi zaupajočimi odnosi med vodjem
in zaposlenimi. V nalogi predpostavljamo, da je čustvena inteligenca vodje povezana z
načinom komuniciranja, z obsegom zaupanja ter z medsebojnimi odnosi. Zanima nas, kateri
so ključni dejavniki, ki vplivajo na medsebojne odnose in zaupanje med vodjem in sodelavci.
Skozi sistematičen pregled in kritično ovrednotenje konceptov različnih avtorjev ter
empirično raziskavo je temeljni namen ugotoviti vlogo čustvene inteligence vodje tima pri
vzpostavitvi konstruktivne komunikacije ter odgovoriti na vprašanje, ali je čustvena
inteligenca vodje pri ustvarjanju zaupanja in vzajemnih medsebojnih odnosih pomemben
dejavnik. Uspešen vodja tima potrebuje določene komunikacijske spretnosti in čustveno
inteligenco, da skozi komunikacijo na zaupanju vzpostavi vzajemne medsebojne odnose.
Prizadevamo si sestaviti popoln portret »čustveno inteligentnega« voditelja ter ugotoviti, kako
ustvarja in vzdržuje vzajemne odnose z zaposlenimi. Pri interpretaciji podatkov kvalitativne
analize smo oblikovali teoretični model, ki ponazarja, da čustvena inteligenca vpliva na
komunikacijske spretnosti, ki so povezane z vzajemnimi medsebojnimi odnosi in zaupanjem v
timu. V nalogi smo se želeli čim bolj približati podatkom in tako razviti konceptualno tezo iz
neposredno pridobljenih informacij. Naša naloga je bila odkriti, kako ljudje razumejo neko
dejavnost in kakšen pomen ji pripisujejo.
Najdeno v: osebi Ključne besede: vodenje, čustvena inteligenca, konstruktivna komunikacija, empatija, samozavedanje, zaupanje, medosebni odnosi, magistrske naloge Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 979; Prenosov: 155 Celotno besedilo (1,70 MB) |
5. Pomen neverbalne komunikacije pri delu s kitajskimi gostiMartina Martinuč Ambroželj, 2013 Opis: Globalna komunikacija omogoča izmenjavo informacij med posamezniki in skupinami iz
celega sveta. Na medsebojno komunikacijo vplivajo kulturne značilnosti posameznega
naroda, zato pogosto prihaja do nesporazumov in konfliktov. Ti nastajajo tako na verbalni kot
tudi neverbalni ravni, posebno pozornost jim namenja poslovna medkulturna komunikacija.
Magistrska naloga obravnava vpliv kulturnih dejavnikov na neverbalno medkulturno
komunikacijo med pripadniki kitajske in slovenske kulture. Predpostavljamo, da prihaja do
nesporazumov, ki izhajajo medkulturnih razlik in se pojavljajo na več ravneh komuniciranja.
Hipotezo testiramo s pomočjo študije primera, ki izvedemo v znani slovenski igralnici na
podlagi kvalitativne raziskave. V zaključku predstavimo rezultate raziskave, ki so podlaga
konstruktivnim predlogom za izboljšavo komunikacije med omenjenima kulturama v
storitvenem sektorju.
Najdeno v: osebi Ključne besede: komunikacija, medkulturno komuniciranje, neverbalno komuniciranje, študija primera, kitajska kultura, slovenska kultura Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 1299; Prenosov: 91 Celotno besedilo (974,58 KB) |
6. Vpliv kulture na poslovanje multinacionalnih podjetijMeta Škedelj, 2014 Opis: Magistrska naloga »Vpliv kulture na poslovanje mednarodnih podjetij z analizo kulturnih vzorcev menedžerjev na Hrvaškem in v Sloveniji«, v svojem teoretičnem delu predstavlja in ponuja vpogled v premnoge definicije kulture, nacionalne kulture, organizacijske kulture, etike ter drugih prvin, ki so ključnega pomena za tvorjenje osnovnih vzorcev poslovanja posameznika v določeni družbi. Preko navedenih tipologij in opredelitev smo zajeli tiste, ki se nam za nalogo zdijo bistvene. Medtem ko v teoretičnem delu govorimo o kulturnih prvinah, ki so bistvenega pomena za ozadje naših značajskih ter s tem tudi poslovnih interakcij, si v praktičnem delu lahko pobliže ogledamo, kako dve nacionalni kulturi komunicirata med seboj in sodelujeta v mednarodnem podjetnem okolju. Pri tem želimo izpostaviti in opredeliti interakcije med obema državama.
Delo prispeva k obsegu že opravljenih raziskav o medkulturnem komuniciranju, s svojim praktičnim delom pa ponuja vpogled v medkulturne odnose v komuniciranju hrvaške in slovenske regije. Raziskave z rezultati takšnega tipa so še vedno v manjšini, saj gre za dve, na prvi pogled težko opredeljivi področji glede definiranja medsebojnih odnosov. Prav zaradi dileme o tem, ali so sosedski medkulturni odnosi pozitivni ali ne, raziskava služi za potrditev dejstva, da neposredna geografska bližina dveh različnih kultur lahko omogoča konstanten osebni stik, ki se v raziskavi izkaže za ključnega pri kvaliteti komuniciranja in posledično dobrih poslovnih rezultatov podjetja. S praktičnim delom ter končnimi ugotovitvami opredelimo tudi obe kulturi glede na različne navedene tipologije in teorije, ki se v teoretičnem delu nanašajo na kulturo in tipe organizacijskih kultur. Tako pridobimo tudi strokovno opredeljen pogled na kulturne vzorce menedžerjev dveh regij podjetja Henkel. Najdeno v: osebi Ključne besede: kulturna pogojenost, organizacijska kultura, medkulturna komunikacija, mednarodna korporacija, Henkel Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 4513; Prenosov: 62 Celotno besedilo (1,02 MB) |
7. Upravljanje z medkulturnimi razlikami pri poslovanju s kitajskimi poslovnimi partnerji v slovenskih podjetjihNina Lukman, 2012 Opis: Raziskava se ukvarja s kulturnimi razlikami med Slovenijo in Kitajsko v poslovni sferi, kakor
jih doţivljajo in odpravljajo intervjuvani slovenski poslovneţi. Prvi del naloge predstavlja
teoretični okvir raziskave, kjer smo obravnavali kompleksnost pojma kultura, ovire
medkulturne komunikacije ter predstavili kulturne dimenzije po Hofstedeju, Trompenaarsu,
Hallu ter Lewisu. Zadnji del tega dela naloge predstavlja krajši opis slovenske in kitajske
nacionalne in poslovne kulture z nekaterimi poudarki. Temu sledi analiza zbranega gradiva, ki
temelji predvsem na omenjenih kulturnih dimenzijah in nekaterih ključnih konceptih kitajske
poslovne in ekonomske kulture. Največja kulturna razdalja med drţavama se je pokazala pri
odnosu do časa, razdalji v moči in stopnji izogibanja negotovosti, ki povzročajo največ
nesporazumov in nerazumevanja na slovenski strani. Tem se pridruţi še poudarek na
omreţjih, varovanju obraza in uglajenem vedenju. V slovenskih podjetjih se zavedajo
različnosti poslovnih sfer obeh deţel, vendar se kulturna občutljivost posameznikov razlikuje.
Kitajskim poslovnim partnerjem se večinoma prilagodijo in kaţejo zanimanje za kitajsko
kulturo, čeprav se ne vedno vţivijo v vse njene posebnosti. Najdeno v: osebi Ključne besede: poslovna kultura, ekonomska kultura, kulturne dimenzije, medkulturna komunikacija, Slovenija, Kitajska, polstrukturirani intervju Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 879; Prenosov: 99 Celotno besedilo (1,07 MB) |
8. Vpliv spreminjanja organizacijske kulture v javnem sektorju v Sloveniji na odnos zaposlenih do uporabnikovTanja Krajišnik, 2018 Opis: Magistrska naloga obravnava slovenski javni sektor in njegovo transformacijo glede
usmerjenosti proti uporabnikom. Skušali smo ugotoviti, koliko, če sploh, se je javni sektor v
Sloveniji po osamosvojitvi države in vstopu v Evropsko unijo uspel približati državljanom na
področju bolj prijaznega, kakovostnejšega in učinkovitejšega nudenja storitev državljanom.
Prav tako nas je zanimalo, ali so se v tem času poleg norm delovanja spremenile tudi
vrednote, ki vladajo v javnih organizacijah.
Tako smo najprej predstavili osnovne pojme, kot so javni sektor, organizacijska kultura ter
njena funkcija v okvirih javnega sektorja, zgodovinski razvoj javnega sektorja v Sloveniji,
vrednote v slovenskem javnem sektorju ter kakovost in usmerjenost le-tega k uporabnikom.
Pri tem smo si pomagali s strokovno literaturo s teh področij ter drugimi viri, ki obravnavajo
omenjeno problematiko.
V empiričnem delu naloge so predstavljeni rezultati kvalitativne raziskave, ki smo jo opravili
med desetimi vodilnimi zaposlenimi v organizacijah javnega sektorja, kot so center za
socialno delo, bolnišnica, zavod za zaposlovanje, socialno-varstvena organizacija, geodetska
uprava, sodišče, upravna enota, mestna občina, šola in finančni urad. Povzetek ugotovitev
smo predstavili v zaključku, kjer smo podali tudi nekaj lastnih razmišljanj o tej problematiki. Najdeno v: osebi Ključne besede: javni sektor, organizacijska kultura, vrednote, usmerjenost k uporabniku, kakovost storitev, Slovenija, magistrske naloge Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 732; Prenosov: 92 Celotno besedilo (1,19 MB) |
9. Odzivi potrošnikov na zunanje oglaševanje na primeru uporabe oglasnih sporočil izdelanih s tehnologijo lentikularnega tiskaAndrej Kovačič, 2013 Opis: V doktorski disertaciji smo raziskali razlike v odzivih potrošnikov na oglasna sporočila v
zunanjem oglaševanju tiskana z lentikularno (3D) in klasično (2D) tehniko tiska. Raziskave
na področju lentikularnega oglaševanja so zelo redke, zato je bilo potrebno razviti
raziskovalni model za primerjalno merjenje učinkov zunanjega oglaševanja. Doktorska
disertacija tako zajema teoretični del, katerega osnova je analitični pregled obstoječe
akademske literature in znanosti na področju oglaševanja. V okviru preučevanja učinkov
oglaševanja disertacija poglobljeno analizira teoretične modele procesiranja oglaševalskih
sporočil. Temelj teoretičnega dela predstavlja izbrani procesno hierarhični model obnašanja
potrošnikov. Le-ta postavlja vlogo emocij v ospredje in omogoča, da primerjamo odzive na
dva vsebinsko enaka oglasa tiskana z različnima tehnikama tiska.
Natančen pregled literature nam je omogočil analizo potencialno mogočih tehnik merjenja
učinkov oglaševanja, ki jih razvrščamo v skupino samoevalvacijskih metod, ekonometričnih
študij in avtonomnih merjenj. V teoretičnem okviru so prikazane prednosti in slabosti
posameznih tehnik, ki jasno nakazujejo izgradnjo kompleksne integrirane večstopenjske
metodologije merjenja tako racionalne komponente kot tudi emotivne komponente odziva na
oglasna sporočila. V okviru raziskovalnih možnosti je sestavljen raziskovalni model treh med
seboj neodvisno izvedenih raziskav, ki vključuje besedno samoevalvacijsko tehniko, vizualno
samoevalvacijsko tehniko in avtonomno tehniko. Podlaga za merjenje so lestvica CASC,
lestvica SAM, nakupna namera in merjenje pozornosti z opazovanjem. Uporabljena je bila
kvantitativna statistična analiza, ki pa je obsegala tako preproste kot zelo zapletene
parametrične teste, neparametrične teste in analizo zanesljivosti ocenjevalcev. Glede na to, da
analiziramo odzive potrošnikov izključno na vizualne dražljaje, je bila opravljena tudi
kontrolna analiza vpliva korekcije vida, ki je pokazala, da le-ta ne vpliva na ocenjevanje niti
klasično tiskanih (2D) niti lentikularno tiskanih oglasov (3D).
Rezultati potrjujejo zastavljene hipoteze glede boljše učinkovitosti 3D lentikularno tiskanih
oglasov v primerjavi s klasično 2D tiskanimi oglasi v zunanjem oglaševanju. Raziskave
odlikujejo veliki vzorci, ki so omogočili, da dokažemo statistično značilne razlike v korist
učinkovitosti lentikularne tehnike tiska tudi za večino izbranih demografskih podskupin. V
analizi smo uspeli primerjati tudi posamezne segmente glede na spol in starostne skupine med
seboj. Rezultati pridobljeni v raziskovalnem modelu nedvomno govorijo v prid večji
učinkovitosti oglasov tiskanih z lentikularno tehniko, zato sklepno poglavje zaključujemo z
etičnimi pomisleki vpeljave nove tehnologije tiska. Najdeno v: osebi Ključne besede: lentikularni tisk, učinkovitost, komunikacija, oglaševanje, spol, starost Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 932; Prenosov: 49 Celotno besedilo (4,78 MB) |
10. Prenova blagovne znamke in repozicioniranje podjetja KB1909Francesca Iancig, 2020 Opis: Danes igrajo znamke bistveno vlogo pri zagotavljanju kakovosti, doslednosti in zaupanja do
organizacije. Zanje je značilen nek življenjski ciklus, saj znamka ali njene vsebine lahko niso
več v skladu z zahtevami trga, izgubijo pomen v očeh ključnih deležnikov, nagovarjajo napačno
ciljno skupino in niso v skladu z želenim pozicioniranjem znamke. Pojavi se torej potreba po
njihovi prenovi. Pri tem pa ne gre le za izboljšanje imena ali logotipa, temveč za veliko bolj
zapleteni proces, ki predvideva preučevanje zgodovine, poslanstva, vizije, vrednot, osebnosti
in drugih elementov organizacije.
Namen diplomske naloge je proučiti ali lahko prenovljena znamka KB1909 najbolje predstavlja
identiteto organizacije. Prav tako smo se osredotočili na analizi dinamik, ki so privedle do
prenove. Prvi del diplomske naloge temelji na analizi sekundarnih virov in je namenjen
opredeljevanju ključnih pojmov, kot so organizacijsko komuniciranje, znamka, znamčenje in
prenova znamke. Za izvedbo empiričnega dela naloge pa smo uporabili strategijo kvalitativne
raziskave študije primera. Razdelili smo ga na dve fazi: pridobivanje informacij o podjetju
KB1909 z analizo že obstoječih dokumentov ter izvajanje raziskovalnih intervjujev s
predstavniki in sodelavci organizacije. Posluževali smo se namenskega vzorčenja in pri izbiri
enote predvsem izpostavili informiranost posameznika o preučevani tematiki. Glede na
organizacijsko strukturo družbe smo poleg vodstva intervjuvali še tri zunanje izvajalce,
predvsem iz področja kreative za pridobitev čim bolj holistične slike primera.
Glede na preučeno literaturo in prepletanje z empiričnim delom, lahko povzamemo, da
predstavlja za družbo KB1909 proces prenove znamke nek ključni mejnik, ki bo sovpadal z
začetkom nove faze. Na tak način bo mogoče pričakovati postopno izboljšanje ugleda znamke
v očeh ključnih deležnikov ter ostalimi notranjimi in zunanjimi javnostmi. Prav tako, bo z
nadaljnjim raziskovanjem in spremljanjem rezultatov preko procesa vrednotenja možno
preveriti ali je identiteta organizacije v skladu z želenim pozicioniranjem in novo identiteto
blagovne znamke. Najdeno v: osebi Ključne besede: znamčenje, prenova, pozicioniranje, deležniki, KB1909, diplomske naloge Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 768; Prenosov: 72 Celotno besedilo (3,13 MB) |