Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Medkulturna komunikacija v storitvenem sektorju na primeru ZDA in Slovenije
Ajda Zorko, 2012

Opis: Nerešen konflikt v delovnem okolju je zaviralec komunikacije in vpliva na storilnost in uspešnost zaposlenih ter poslovni rezultat podjetja. Če k reševanju konflikta pristopimo ustrezno in s pravim načinom komunikacije poskrbimo, da do njega ne pride, ali pa ga omilimo, so posledice drugačnih mnenj lahko koristne za podjetje. Enako velja tudi za medkulturni konflikt; močno lahko otežuje komunikacijo med vodjami in podrejenimi v večkulturnem delovnem okolju, če se vodja ne zaveda kulturnega ozadja zaposlenih. V magistrski nalogi se osredotočamo na potek uspešne komunikacije med vodjami in zaposlenimi v medkulturnih podjetjih v ZDA in Sloveniji. Prvi del naloge je namenjen teoretični podlagi, v empiričnem delu pa primerjamo in interpretiramo rezultate fokusnih skupin, ki smo ju izvedli v storitvenih podjetjih v ZDA in Sloveniji. Ugotavljamo, da imajo sodelujoči v raziskavi podobne strategije komunikacije s tujci, saj poudarjajo predvsem potrpežljivost in pozitivnost pri komunikaciji in govorijo o pomenu znanja tujih jezikov. Vse to je podlaga za uspešno reševanje medkulturnih konfliktov, kar prispeva k dobri klimi v podjetju in uspešnemu poslovanju tega.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: kultura, komunikacija, vodenje, medkulturno vodenje, konflikt
Objavljeno: 07.06.2021; Ogledov: 956; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

2.
Zaupanje v civilnodružbene organizacije
Edi Vivoda, 2012

Opis: Iz zgodovinske dediščine socialističnega tipa gospodarstva smo se naučili prevzemati gospodarsko trţno kulturo ter prevzemati standarde in vrednote, kot obstajajo v drţavah zahodne Evrope. Še opazneje se je ta prehod zgodil s pridruţitvijo novih drţav srednje in vzhodne Evrope v Evropsko unijo. Iz navedenih spoznanj v tem delu izhaja, da politična in ekonomska kultura pomembno vplivata kot podlaga na razvoj civilne druţbe. Cilj te naloge je predstavitev vloge civilne druţbe in ugotoviti, kolikšno je zaupanje v sindikate in kako vpliva zaupanje na gibanje števila članstva v evropskih drţavah in v Sloveniji. Primerjali smo zaupanje v slovenske sindikate z zaupanjem, ki ga uţivajo sindikati drugod v evropskih drţavah, in sicer na podlagi primerjanja opravljenih evropskih druţboslovnih raziskav in slovenskih raziskav Slovensko javno mnenje (SJM). Prav tako smo ugotavljali, ali je zaupanje posledično vplivalo na spreminjanje števila članstva v sindikatih. Delovanje sindikatov se je spremenilo s prehodom v nov politično-ekonomski sistem, spremenila se je njihova druţbena vloga. V času po osamosvojitvi Slovenije so nastajali novi sindikati, ki so se organizirali po cehovskem principu in se zdruţevali v sindikalne centrale. Z drugim raziskovalnim vprašanjem smo ţeleli ugotoviti, kako se vodstva slovenskih sindikatov soočajo z upadom zaupanja v sindikate, postavili smo hipotezo, da se soočajo na različne načine, kar vpliva tudi na število članstva. Iz ţe opravljenih mednarodnih raziskav je mogoče ugotoviti, da se je zaupanje v sindikate v drţavah EU v zadnjih dvajsetih letih zelo različno gibalo po posameznih drţavah, prav tako pa se je različno gibalo tudi število članstva. Iz strukturiranih intervjujev petih predsednikov največjih slovenskih sindikalnih central smo izvedeli, da sindikati skrbijo za komunikacijo s članstvom na različne načine. Nekatere centrale so vključene v nadnacionalne sindikalne organizacije, kjer črpajo znanja in izkušnje za vodenje socialnega dialoga s socialnimi partnerji. Menijo, da imajo pomemben mobilizacijski potencial za varovanje materialnopravnega in socialnega poloţaja delavstva. Na gibanje števila članstva v slovenskih sindikatih je po osamosvojitvi pomembno vplival novo nastali sindikalni pluralizem in nova druţbena vloga sindikatov. Do leta 1999 je bil zabeleţen znaten upad sindikalnega članstva, ki pa je sčasoma naraščalo do leta 2006. Nato so trendi pričeli upadati do leta 2009, ko je prišlo do manjšega prirasta sindikalnih članov, ki so se na ravni drţave ustalili na pribliţno 20 % zaposlenih. Sindikalni funkcionarji so menili, da je zaupanje v sindikate večinoma povezano s politično ekonomskimi razmerami v drţavi, medtem ko se je upad članstva dogajal predvsem zaradi propada mnogih delovno intenzivnih panog z velikimi industrijskimi obrati in velikim številom zaposlenih. Menijo, da je v zasebnem sektorju sindikalna aktivnost večinoma nezaţelena, kar povzroča nizko sindikalno aktivnost, ki jo pripisujejo neoliberalnemu ekonomskemu konceptu upravljanja drţave. Le-ta je med drugim vplival na upadanje članstva. Iz same raziskave je mogoče ugotoviti sindikalno rigidnost in neprilagodljivost na novonastale druţbene spremembe. V prihodnosti bo nujno povezovanje sindikatov na način, ko ne bo moţno izsiljevati z rešitvami za posamezne skupine zaposlenih, kot se to dogaja v sedanjosti. Način volitev sindikalnih funkcionarjev in politika sindikatov sta v marsičem preţiveta in nujno potrebna tako miselne kot kadrovske prenove. Volitve sindikalnih funkcionarjev bi bilo treba demokratizirati na izvedbeni ravni. Delovanje sindikatov se mora intenzivirati tudi na druga problemska področja, ki jih sedaj obravnavajo le na deklarativni ravni, predvsem pa bo treba aktivirati sindikate za vključevanje mlajše in izobraţene populacije v sindikate. Zelo slabo so se sindikati izkazali s svojo organiziranostjo v manjših zasebnih gospodarskih druţbah ali pri zasebnikih, kjer se dogajajo največje kršitve pravic zaposlenih, šikaniranja in nezakonito odpuščanje iz delovnih razmerij. Nerazumno je vztrajanje sindikatov pri monopolizaciji v kolektivnem dogovarjanju, saj niso vsi zaposleni vključeni v sindikate. Potreben bo razmislek tudi o drugih oblikah delavske udeleţenosti v kolektivnem dogovarjanju in pri ostalih oblikah socialnih dogovorov med socialnimi partnerji. Ti pomisleki ponujajo odgovor na vprašanje o primernosti vodenja sindikatov in ustreznosti sindikalne politike, ki deluje v precejšnji smeri samozaščite in samozadostnosti. Verjetno vse omenjeno zmanjšuje zaupanje v sindikate in tudi vpliva na upad sindikalnega članstva.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: civilna družba, civilnodružbene organizacije, politična kultura, ekonomska kultura, sindikati, zaupanje, sindikalna organiziranost, sindikalno članstvo
Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 1084; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

3.
Interno komuniciranje in zadovoljstvo zaposlenih v organizaciji
Katarina Jensko, 2011

Opis: Notranja javnost je prisotna v vseh organizacijah, ne glede na velikost ali predmet poslovanja. Pogosto pa je ta zapostavljena, saj vodstvo ne prepozna njenega pomena. Glavni namen magistrskega dela je pojasniti, kakšno vlogo ima sistem notranjega komuniciranja kot pomembne dejavnosti managerjev pri uspešnosti organizacije. S komuniciranjem izmenjujemo informacije, znanje in izkušnje. V empiričnem delu naloga prikazuje notranje komuniciranje in s tem povezane probleme s katerimi se srečujejo v Domu upokojencev Podbrdo. Le-ti nastajajo predvsem zaradi sloga vodenja in zaradi slabe vertikalne komunikacije v zavodu. V zaključku so predstavljeni rezultati raziskave, s katero smo potrdili, da komuniciranje med zaposlenimi (horizontalna komunikacija) in komuniciranje med podrejenimi in nadrejenimi (vertikalna komuikacija) v organizaciji vpliva na zadovoljstvo zaposlenih.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: notranja komunikacija, mednarodni odnosi, zadovoljstvo zaposlenih
Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 1080; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

4.
Vpliv čustvene inteligence vodje na komuniciranje in zaupanje v timu
Katja Dumenčič, 2015

Opis: Ključni namen magistrske naloge je raziskati in prepoznati značilne vzorce pri vodjih tima in njihovem načinu ustvarjanja vzajemnih medsebojnih odnosov z zaposlenimi skozi komunikacijo in čustveno inteligenco. Usmerjeni smo na prepoznavo povezanosti med čustveno inteligenco vodje, komunikacijo in medsebojnimi zaupajočimi odnosi med vodjem in zaposlenimi. V nalogi predpostavljamo, da je čustvena inteligenca vodje povezana z načinom komuniciranja, z obsegom zaupanja ter z medsebojnimi odnosi. Zanima nas, kateri so ključni dejavniki, ki vplivajo na medsebojne odnose in zaupanje med vodjem in sodelavci. Skozi sistematičen pregled in kritično ovrednotenje konceptov različnih avtorjev ter empirično raziskavo je temeljni namen ugotoviti vlogo čustvene inteligence vodje tima pri vzpostavitvi konstruktivne komunikacije ter odgovoriti na vprašanje, ali je čustvena inteligenca vodje pri ustvarjanju zaupanja in vzajemnih medsebojnih odnosih pomemben dejavnik. Uspešen vodja tima potrebuje določene komunikacijske spretnosti in čustveno inteligenco, da skozi komunikacijo na zaupanju vzpostavi vzajemne medsebojne odnose. Prizadevamo si sestaviti popoln portret »čustveno inteligentnega« voditelja ter ugotoviti, kako ustvarja in vzdržuje vzajemne odnose z zaposlenimi. Pri interpretaciji podatkov kvalitativne analize smo oblikovali teoretični model, ki ponazarja, da čustvena inteligenca vpliva na komunikacijske spretnosti, ki so povezane z vzajemnimi medsebojnimi odnosi in zaupanjem v timu. V nalogi smo se želeli čim bolj približati podatkom in tako razviti konceptualno tezo iz neposredno pridobljenih informacij. Naša naloga je bila odkriti, kako ljudje razumejo neko dejavnost in kakšen pomen ji pripisujejo.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: vodenje, čustvena inteligenca, konstruktivna komunikacija, empatija, samozavedanje, zaupanje, medosebni odnosi, magistrske naloge
Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 979; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

5.
Pomen neverbalne komunikacije pri delu s kitajskimi gosti
Martina Martinuč Ambroželj, 2013

Opis: Globalna komunikacija omogoča izmenjavo informacij med posamezniki in skupinami iz celega sveta. Na medsebojno komunikacijo vplivajo kulturne značilnosti posameznega naroda, zato pogosto prihaja do nesporazumov in konfliktov. Ti nastajajo tako na verbalni kot tudi neverbalni ravni, posebno pozornost jim namenja poslovna medkulturna komunikacija. Magistrska naloga obravnava vpliv kulturnih dejavnikov na neverbalno medkulturno komunikacijo med pripadniki kitajske in slovenske kulture. Predpostavljamo, da prihaja do nesporazumov, ki izhajajo medkulturnih razlik in se pojavljajo na več ravneh komuniciranja. Hipotezo testiramo s pomočjo študije primera, ki izvedemo v znani slovenski igralnici na podlagi kvalitativne raziskave. V zaključku predstavimo rezultate raziskave, ki so podlaga konstruktivnim predlogom za izboljšavo komunikacije med omenjenima kulturama v storitvenem sektorju.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: komunikacija, medkulturno komuniciranje, neverbalno komuniciranje, študija primera, kitajska kultura, slovenska kultura
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 1299; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (974,58 KB)

6.
Vpliv kulture na poslovanje multinacionalnih podjetij
Meta Škedelj, 2014

Opis: Magistrska naloga »Vpliv kulture na poslovanje mednarodnih podjetij z analizo kulturnih vzorcev menedžerjev na Hrvaškem in v Sloveniji«, v svojem teoretičnem delu predstavlja in ponuja vpogled v premnoge definicije kulture, nacionalne kulture, organizacijske kulture, etike ter drugih prvin, ki so ključnega pomena za tvorjenje osnovnih vzorcev poslovanja posameznika v določeni družbi. Preko navedenih tipologij in opredelitev smo zajeli tiste, ki se nam za nalogo zdijo bistvene. Medtem ko v teoretičnem delu govorimo o kulturnih prvinah, ki so bistvenega pomena za ozadje naših značajskih ter s tem tudi poslovnih interakcij, si v praktičnem delu lahko pobliže ogledamo, kako dve nacionalni kulturi komunicirata med seboj in sodelujeta v mednarodnem podjetnem okolju. Pri tem želimo izpostaviti in opredeliti interakcije med obema državama. Delo prispeva k obsegu že opravljenih raziskav o medkulturnem komuniciranju, s svojim praktičnim delom pa ponuja vpogled v medkulturne odnose v komuniciranju hrvaške in slovenske regije. Raziskave z rezultati takšnega tipa so še vedno v manjšini, saj gre za dve, na prvi pogled težko opredeljivi področji glede definiranja medsebojnih odnosov. Prav zaradi dileme o tem, ali so sosedski medkulturni odnosi pozitivni ali ne, raziskava služi za potrditev dejstva, da neposredna geografska bližina dveh različnih kultur lahko omogoča konstanten osebni stik, ki se v raziskavi izkaže za ključnega pri kvaliteti komuniciranja in posledično dobrih poslovnih rezultatov podjetja. S praktičnim delom ter končnimi ugotovitvami opredelimo tudi obe kulturi glede na različne navedene tipologije in teorije, ki se v teoretičnem delu nanašajo na kulturo in tipe organizacijskih kultur. Tako pridobimo tudi strokovno opredeljen pogled na kulturne vzorce menedžerjev dveh regij podjetja Henkel.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: kulturna pogojenost, organizacijska kultura, medkulturna komunikacija, mednarodna korporacija, Henkel
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 4513; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

7.
Upravljanje z medkulturnimi razlikami pri poslovanju s kitajskimi poslovnimi partnerji v slovenskih podjetjih
Nina Lukman, 2012

Opis: Raziskava se ukvarja s kulturnimi razlikami med Slovenijo in Kitajsko v poslovni sferi, kakor jih doţivljajo in odpravljajo intervjuvani slovenski poslovneţi. Prvi del naloge predstavlja teoretični okvir raziskave, kjer smo obravnavali kompleksnost pojma kultura, ovire medkulturne komunikacije ter predstavili kulturne dimenzije po Hofstedeju, Trompenaarsu, Hallu ter Lewisu. Zadnji del tega dela naloge predstavlja krajši opis slovenske in kitajske nacionalne in poslovne kulture z nekaterimi poudarki. Temu sledi analiza zbranega gradiva, ki temelji predvsem na omenjenih kulturnih dimenzijah in nekaterih ključnih konceptih kitajske poslovne in ekonomske kulture. Največja kulturna razdalja med drţavama se je pokazala pri odnosu do časa, razdalji v moči in stopnji izogibanja negotovosti, ki povzročajo največ nesporazumov in nerazumevanja na slovenski strani. Tem se pridruţi še poudarek na omreţjih, varovanju obraza in uglajenem vedenju. V slovenskih podjetjih se zavedajo različnosti poslovnih sfer obeh deţel, vendar se kulturna občutljivost posameznikov razlikuje. Kitajskim poslovnim partnerjem se večinoma prilagodijo in kaţejo zanimanje za kitajsko kulturo, čeprav se ne vedno vţivijo v vse njene posebnosti.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: poslovna kultura, ekonomska kultura, kulturne dimenzije, medkulturna komunikacija, Slovenija, Kitajska, polstrukturirani intervju
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 879; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

8.
Vpliv spreminjanja organizacijske kulture v javnem sektorju v Sloveniji na odnos zaposlenih do uporabnikov
Tanja Krajišnik, 2018

Opis: Magistrska naloga obravnava slovenski javni sektor in njegovo transformacijo glede usmerjenosti proti uporabnikom. Skušali smo ugotoviti, koliko, če sploh, se je javni sektor v Sloveniji po osamosvojitvi države in vstopu v Evropsko unijo uspel približati državljanom na področju bolj prijaznega, kakovostnejšega in učinkovitejšega nudenja storitev državljanom. Prav tako nas je zanimalo, ali so se v tem času poleg norm delovanja spremenile tudi vrednote, ki vladajo v javnih organizacijah. Tako smo najprej predstavili osnovne pojme, kot so javni sektor, organizacijska kultura ter njena funkcija v okvirih javnega sektorja, zgodovinski razvoj javnega sektorja v Sloveniji, vrednote v slovenskem javnem sektorju ter kakovost in usmerjenost le-tega k uporabnikom. Pri tem smo si pomagali s strokovno literaturo s teh področij ter drugimi viri, ki obravnavajo omenjeno problematiko. V empiričnem delu naloge so predstavljeni rezultati kvalitativne raziskave, ki smo jo opravili med desetimi vodilnimi zaposlenimi v organizacijah javnega sektorja, kot so center za socialno delo, bolnišnica, zavod za zaposlovanje, socialno-varstvena organizacija, geodetska uprava, sodišče, upravna enota, mestna občina, šola in finančni urad. Povzetek ugotovitev smo predstavili v zaključku, kjer smo podali tudi nekaj lastnih razmišljanj o tej problematiki.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: javni sektor, organizacijska kultura, vrednote, usmerjenost k uporabniku, kakovost storitev, Slovenija, magistrske naloge
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 732; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

9.
Odzivi potrošnikov na zunanje oglaševanje na primeru uporabe oglasnih sporočil izdelanih s tehnologijo lentikularnega tiska
Andrej Kovačič, 2013

Opis: V doktorski disertaciji smo raziskali razlike v odzivih potrošnikov na oglasna sporočila v zunanjem oglaševanju tiskana z lentikularno (3D) in klasično (2D) tehniko tiska. Raziskave na področju lentikularnega oglaševanja so zelo redke, zato je bilo potrebno razviti raziskovalni model za primerjalno merjenje učinkov zunanjega oglaševanja. Doktorska disertacija tako zajema teoretični del, katerega osnova je analitični pregled obstoječe akademske literature in znanosti na področju oglaševanja. V okviru preučevanja učinkov oglaševanja disertacija poglobljeno analizira teoretične modele procesiranja oglaševalskih sporočil. Temelj teoretičnega dela predstavlja izbrani procesno hierarhični model obnašanja potrošnikov. Le-ta postavlja vlogo emocij v ospredje in omogoča, da primerjamo odzive na dva vsebinsko enaka oglasa tiskana z različnima tehnikama tiska. Natančen pregled literature nam je omogočil analizo potencialno mogočih tehnik merjenja učinkov oglaševanja, ki jih razvrščamo v skupino samoevalvacijskih metod, ekonometričnih študij in avtonomnih merjenj. V teoretičnem okviru so prikazane prednosti in slabosti posameznih tehnik, ki jasno nakazujejo izgradnjo kompleksne integrirane večstopenjske metodologije merjenja tako racionalne komponente kot tudi emotivne komponente odziva na oglasna sporočila. V okviru raziskovalnih možnosti je sestavljen raziskovalni model treh med seboj neodvisno izvedenih raziskav, ki vključuje besedno samoevalvacijsko tehniko, vizualno samoevalvacijsko tehniko in avtonomno tehniko. Podlaga za merjenje so lestvica CASC, lestvica SAM, nakupna namera in merjenje pozornosti z opazovanjem. Uporabljena je bila kvantitativna statistična analiza, ki pa je obsegala tako preproste kot zelo zapletene parametrične teste, neparametrične teste in analizo zanesljivosti ocenjevalcev. Glede na to, da analiziramo odzive potrošnikov izključno na vizualne dražljaje, je bila opravljena tudi kontrolna analiza vpliva korekcije vida, ki je pokazala, da le-ta ne vpliva na ocenjevanje niti klasično tiskanih (2D) niti lentikularno tiskanih oglasov (3D). Rezultati potrjujejo zastavljene hipoteze glede boljše učinkovitosti 3D lentikularno tiskanih oglasov v primerjavi s klasično 2D tiskanimi oglasi v zunanjem oglaševanju. Raziskave odlikujejo veliki vzorci, ki so omogočili, da dokažemo statistično značilne razlike v korist učinkovitosti lentikularne tehnike tiska tudi za večino izbranih demografskih podskupin. V analizi smo uspeli primerjati tudi posamezne segmente glede na spol in starostne skupine med seboj. Rezultati pridobljeni v raziskovalnem modelu nedvomno govorijo v prid večji učinkovitosti oglasov tiskanih z lentikularno tehniko, zato sklepno poglavje zaključujemo z etičnimi pomisleki vpeljave nove tehnologije tiska.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: lentikularni tisk, učinkovitost, komunikacija, oglaševanje, spol, starost
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 932; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (4,78 MB)

10.
Prenova blagovne znamke in repozicioniranje podjetja KB1909
Francesca Iancig, 2020

Opis: Danes igrajo znamke bistveno vlogo pri zagotavljanju kakovosti, doslednosti in zaupanja do organizacije. Zanje je značilen nek življenjski ciklus, saj znamka ali njene vsebine lahko niso več v skladu z zahtevami trga, izgubijo pomen v očeh ključnih deležnikov, nagovarjajo napačno ciljno skupino in niso v skladu z želenim pozicioniranjem znamke. Pojavi se torej potreba po njihovi prenovi. Pri tem pa ne gre le za izboljšanje imena ali logotipa, temveč za veliko bolj zapleteni proces, ki predvideva preučevanje zgodovine, poslanstva, vizije, vrednot, osebnosti in drugih elementov organizacije. Namen diplomske naloge je proučiti ali lahko prenovljena znamka KB1909 najbolje predstavlja identiteto organizacije. Prav tako smo se osredotočili na analizi dinamik, ki so privedle do prenove. Prvi del diplomske naloge temelji na analizi sekundarnih virov in je namenjen opredeljevanju ključnih pojmov, kot so organizacijsko komuniciranje, znamka, znamčenje in prenova znamke. Za izvedbo empiričnega dela naloge pa smo uporabili strategijo kvalitativne raziskave študije primera. Razdelili smo ga na dve fazi: pridobivanje informacij o podjetju KB1909 z analizo že obstoječih dokumentov ter izvajanje raziskovalnih intervjujev s predstavniki in sodelavci organizacije. Posluževali smo se namenskega vzorčenja in pri izbiri enote predvsem izpostavili informiranost posameznika o preučevani tematiki. Glede na organizacijsko strukturo družbe smo poleg vodstva intervjuvali še tri zunanje izvajalce, predvsem iz področja kreative za pridobitev čim bolj holistične slike primera. Glede na preučeno literaturo in prepletanje z empiričnim delom, lahko povzamemo, da predstavlja za družbo KB1909 proces prenove znamke nek ključni mejnik, ki bo sovpadal z začetkom nove faze. Na tak način bo mogoče pričakovati postopno izboljšanje ugleda znamke v očeh ključnih deležnikov ter ostalimi notranjimi in zunanjimi javnostmi. Prav tako, bo z nadaljnjim raziskovanjem in spremljanjem rezultatov preko procesa vrednotenja možno preveriti ali je identiteta organizacije v skladu z želenim pozicioniranjem in novo identiteto blagovne znamke.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: znamčenje, prenova, pozicioniranje, deležniki, KB1909, diplomske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 768; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (3,13 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh