Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Medijska pismenost je sposobnost kritičnega razumevanja, uporabe in ustvarjanja medijskih vsebin v najrazličnejših oblikah. V sodobnem svetu, kjer so otroci od malih nog izpostavljeni množičnim medijem, je ta veščina postala ključnega pomena za izobraževanje otrok in njihov razvoj. Pogled staršev na medijsko pismenost tako igra pomembno vlogo pri tem, saj se znanja in spretnosti pridobivajo tako doma v času primarne socializacije kot tudi kasneje v šoli. Kljub priznavanju pomena medijske pismenosti se starši soočajo s številnimi izzivi. Eden od glavnih izzivov, ki smo jih zaznali med našo kvalitativno analizo, je hitrost tehnološkega napredka, ki staršem pogosto onemogoča, da bi bili korak pred svojimi otroki v poznavanju novih medijskih trendov. Zraven tega jih skrbi pomanjkanje ustreznih izobraževalnih virov in programov, ki bi otroke sistematično učili medijske pismenosti. Starši imajo različen pogled in dojemanje medijske pismenosti od svojih otrok. Glavne razlike se kažejo predvsem glede na njihovo razumevanje medijev in izkušnje z mediji ter vrednotami v življenju. Medijska pismenost neposredno vpliva na otrokovo sposobnost kritičnega razumevanja in uporabe medijev, saj starši s svojim znanjem in zgledom usmerjajo otrokovo vedenje v medijih. Bolj kot so starši medijsko ozaveščeni, bolje lahko prek procesa socializacije in prenosa kulturnega kapitala pomagajo otrokom pri razvijanju veščin na področju medijev ter jih zaščitijo pred škodljivimi vsebinami. Pogledi staršev na medijsko pismenost otrok v osnovni šoli poudarjajo potrebo po celostnem pristopu k izobraževanju, ki vključuje tako sodelovanje med starši, učitelji in šolami. Starši tako priznavajo pomembnost medijske pismenosti za varno in informirano udeležbo njihovih otrok v sodobni družbi ter izražajo potrebo po večji podpori in izobraževanju na tem področju. Za dvig medijske pismenosti med celotnim prebivalstvom sta tako ključna vključevanje programov medijske vzgoje v šolski kurikulum ter organizacija neformalnega izobraževanja tako za otroke kot tudi odrasle. Pri tem sta pomembna tudi spodbujanje kritičnega mišljenja in uporaba zanesljivih virov informacij pri vsakodnevni rabi medijev.
Ključne besede: medijska pismenost, pogled staršev, osnovna šola, socializacija, uporaba medijev, izobraževalni programi, varnost na spletu
Objavljeno v ReVIS: 17.09.2024; Ogledov: 76; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,13 MB)

Opis: V obdobjih vojne je moč vpliva medijev izjemno velika, kar jih postavlja med orodja z izjemno močjo, ki se lahko primerjajo z vojaškim orožjem. Poleg širjenja propagandnih sporočil vpletenih držav, ki skušajo prepričati občinstvo o njihovem stališču, poročanje vključuje tudi tehnike, ki omogočajo nevpletenim državam, da svoje občinstvo nagnejo na stran, za katero se zavzema določena država. Te tehnike ali mehanizmi se imenujejo medijski okvirji, ki so občinstvu skriti in jih lahko prepoznamo šele pri podrobni analizi medijskih vsebin. V svojem raziskovalnem delu smo preučevali vsebine najbolj priljubljenega slovenskega spletnega portala 24ur v času ruske ofenzive v Ukrajini. Osredotočili smo se na kvalitativno analizo medijskih okvirjev, ki so bili uporabljeni pri poročanju o vojni, saj ti okviri igrajo ključno vlogo pri oblikovanju dojemanja vojnih dogodkov na strani slovenskega občinstva. Vzorec analize je zajemal 11 spletnih člankov, ki so bili izbrani iz prvih 20 dni vojne. V teoretskem delu smo skozi predstavljene značilnosti vojnega diskurza pojasnili vpliv medijev v času vojne in nato z razlago zgodovinskih primerov bralcu pojasnili moč medijskih okvirjev na svojo interpretacijo dogodkov. Z omenjeno analizo smo v empiričnem delu ugotovili, da v izbranem vzorcu med standardnimi okvirji, ki jih opisujeta Semetko in Valkenburg (2000), prevladuje okvir človeškega interesa. Kljub temu smo opazili, da na spletnem portalu 24ur.com v vojnem diskurzu najdemo vse štiri okvire, kar kaže na precej uravnotežen pristop k poročanju, z nekoliko več poudarka na otrocih, beguncih, civilistih in njihovih čustvih. Občasno smo tudi opazili naklonjenost eni strani konflikta, še posebej v poudarjanju ruske odgovornosti kot agresorja.
Ključne besede: okvirjanje, Ukrajina, vojna, Rusija, medijsko poročanje
Objavljeno v ReVIS: 01.12.2023; Ogledov: 546; Prenosov: 17
Celotno besedilo (648,28 KB)

Opis: Živimo v svetu, kjer smo ves čas obdani z medijskimi vsebinami, bodisi prek družbenih omrežij bodisi prek različnih novičarskih portalov. Tehnološki razvoj je spremenil naše navade, prek pametnih telefonov lahko kadar koli in kjer koli preverjamo utrip sveta. Kaj se dogaja v svetu zabave, športa, politike, kulture, vse je na dosegu roke. Omenjeni razvoj je spremenil tudi način novinarskega dela, zlasti dela spletnih novinarjev, kjer je čim hitrejša objava vesti oziroma novice vedno prioriteta. To pa za novinarja predstavlja kopico pasti, ki se jim mora za kredibilnost svojega izdelka v najširšem loku izogniti. Iz tega vidika nas torej zanima, kakšen vpliv imajo družbena omrežja na spletne novinarje pri svojem delu. V ta namen smo v teoretičnem delu te magistrske naloge najprej podrobno predstavili nastanek interneta ter svetovnega spleta, pojma splet 2.0 in splet 3.0, ter opredelili spletno in državljansko novinarstvo. Ob tem smo se dotaknili vloge družbenih omrežij pri pregledovanju novic, kjer smo uporabili kvantitativne raziskave za Slovenijo, in poseben poudarek namenili družbenim omrežjem kot orodje pri novinarskem delu. V empiričnem delu smo opravili šest intervjujev, iz katerih smo želeli izluščiti prednosti in slabosti družbenih omrežij za novinarsko delo. Zanimalo nas je, kako spletni novinarji dojemajo lažne novice, ki se lahko zelo hitro razširijo po družbenih omrežjih, in odnos kvalificiranih novinarjev do državljanjskega novinarstva. Za konec smo spregovorili o integriteti in prihodnosti novinarstva v dobi družbenih omrežij. Z empirično metodo smo ugotovili, da imajo družbena omrežja pozitiven vpliv na delo spletnih novinarjev, a le s predpodstavko, da novinarji (pre)poznajo vse pasti, ki jih ta omrežja predstavljajo.
Ključne besede: spletno novinarstvo, družbena omrežja, državljansko novinarstvo, internet, svetovni splet, splet 2.0, splet 3.0
Objavljeno v ReVIS: 10.08.2023; Ogledov: 563; Prenosov: 27
Celotno besedilo (1,30 MB)

Opis: Magistrska naloga zajema področje medijske pismenosti med starejšo generacijo. V teoretičnem delu, kot izhodiščnem, smo predstavili globalizacijo in medijsko pismenost, in sicer v povezavi s prebivalstvom Slovenije, zlasti s starostniki. Osredotočili smo se na »senior« generacijo v Sloveniji, torej vse tiste, ki so že dopolnili 65 let starosti. Tekom magistrske naloge smo ugotavljali, kako se ta generacija spopada z izzivi današnjega časa, to je z vse večjo zasičenostjo sodobnih tehnologij v prostoru, katere nas spremljajo na vsakem koraku. Raziskovali smo uporabo sodobne tehnologije, kot so mobilni pametni telefoni, računalniki … Analizirali smo tudi nekaj ključnih dejavnikov, ki vplivajo na (ne)uporabo sodobnih orodij pri seniorjih, kot so njihova starost in finančne zmožnosti njihovih prihodkov (pokojnin). Tako smo v nalogi prvotno opredelili nekaj pojmov, kot so »senior generacija« in pametna tehnologija. Pri slednjem smo se opirali na strokovna čtiva in vire, ki se dotikajo navedene tematike. V nadaljevanju smo analizirali vzroke za neuporabo interneta, računalnika in telefona pri starostnikih ter ugotavljali pozitivne in negativne lastnosti sodobne tehnologije (tudi v času epidemije Covid 19). V empiričnem delu magistrske naloge pa smo predstavili rezultate, katere smo pridobili s pomočjo uporabe kvalitativne metode raziskovanja. Opravili smo dvajset intervjujev, kateri so bili izvedeni naključno. Zanimalo nas je, kateri so vzroki za digitalni razkorak pri starostnikih in kaj za njih predstavlja digitalni izziv in kako se z njim soočajo. Povzetek naših ugotovitev smo predstavili v samem zaključku naloge, pri čemer smo zabeležili tudi nekaj osebnih pogledov na predstavljeno tematiko in na omenjeno področje našega raziskovanja. Na koncu smo še podali predlog rešitev.
Ključne besede: medijska pismenost, senior generacija, pametna tehnologija, digitalni razkorak, starejši prebivalci, Slovenija, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 13.08.2021; Ogledov: 1258; Prenosov: 76
Celotno besedilo (2,27 MB)

Opis: Pozitivna verbalna komunikacija je dobrodošla v vseh družbah oziroma v kulturi, saj ima velik vpliv na medosebne odnose in posledično na poslovanje družbe ali podjetja. Pogosto pa je zapostavljena, saj vodstvo ne prepozna njenega pomena ali pa se tako pozitivni verbalni komunikaciji kot produktivnosti ljudi ne posveti dovolj. Glavni namen magistrske naloge je ugotoviti, kakšno vlogo ima pozitivna verbalna komunikacija pri medosebnih odnosih med zaposlenimi v organizacijah, ki so jih prevzeli tuji investitorji. V empiričnem delu naloga prikazuje potek komunikacije med zaposlenimi in vodstvom ter probleme, ki nastajajo pri komuniciranju zaposlenih. Po večini se opažajo težave zaradi slabega razumevanja informacij in pomanjkljivega posredovanja navodil za opravilo nalog. Tuji vodilni kader uporablja svoj materni ali angleški jezik za posredovanje informacij oziroma navodil za delo, kar zaposlenim povzroča nerazumevanje in nepravilno interpretacijo komunikacije. Po večini pa so zaposleni zadovoljni z zdajšnjim vodstvom; opaziti je večjo prisotnost pozitivne verbalne komunikacije na vseh področjih. V zaključku naloge so predstavljeni rezultati raziskave-odnos ljudi do izvajanja pozitivne verbalne komunikacije in kako jo razumejo. Pomembne ugotovitve te raziskave so predvsem potrditev, da pozitivna komunikacija definitivno izboljša zadovoljstvo zaposlenih; a kljub temu, še vedno ostaja v organizacijah, ki so jih prevzeli tuji investitorji, zadovoljstvo na delovnih mestih daleč od pričakovanega.
Ključne besede: pozitivna verbalna komunikacija, medosebni odnosi, tuji investitorji, zaposleni, nerazumevanje informacij, izvajanje nalog, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 13.08.2021; Ogledov: 2090; Prenosov: 220
Celotno besedilo (1,09 MB)