1. |
2. Fecal short-chain fatty acids are associated with obesity in gestational diabetesKatja Molan, Jerneja Ambrožič, Matevž Likar, Draženka Pongrac Barlovič, Darja Žgur-Bertok, Marjanca Starčič Erjavec, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Background: Short-chain fatty acids (SCFAs), which are produced by the microbial fermentation of undigested carbohydrates, play an important role in the metabolism and physiology of the host. SCFAs are involved in the regulation of maternal metabolism during pregnancy and influence weight gain, glucose metabolism, and metabolic hormones. Methods: In 2017, women who were treated for gestational diabetes mellitus (GDM) at the University Medical Centre Ljubljana were invited to participate in a longitudinal study. A total of 45 women were included in this study and comprehensively phenotyped. During the second and third trimester of pregnancy, the women with GDM provided fecal samples for SCFA analysis. The samples were analyzed by high-performance liquid chromatography for the simultaneous determination of acetate, propionate, and butyrate. Results: SCFA concentrations in feces differed between overweight/obese and normal-weight women with GDM. Acetate and propionate concentrations were significantly higher in pregnant women who were overweight or obese before pregnancy compared to normal-weight women but butyrate concentrations were not. Butyrate was elevated in the third trimester in the group with excessive gestational weight gain. Conclusions: The relationship between SCFAs and obesity is complex, and the association between SCFAs and GDM remains to be clarified. Regardless of the conflicting publications on the role of SCFAs, our study showed that higher acetate and propionate levels were associated with the weight categories of overweight or obesity before pregnancy and higher butyrate levels were associated with excessive gestational weight gain.
Ključne besede: fecal SCFA, pregnancy, gestational diabetes mellitus, preconception BMI, gestational weight gain
Objavljeno v ReVIS: 12.02.2025; Ogledov: 1067; Prenosov: 3
 Celotno besedilo (1,09 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. |
4. |
5. Podnebne spremembe in ustreznost pravne ureditve ukrepov v kmetijstvu : magistrsko deloMartina Šilc Žužek, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo proučuje ukrepe javne politike v kmetijskem sektorju, ki so namenjeni prilagajanju na podnebne spremembe. Namen opravljene raziskave je proučiti ukrepe držav na področju obvladovanja tveganj v kmetijstvu s pomočjo kombinacij opisne, deskriptivno analitične, normativne in primerjalno pravne metode. Cilj dela je identifikacija slabosti dosedanjih ukrepov za obvladovanje posledic podnebnih sprememb v kmetijstvu ter oblikovanje predlogov za njihovo izboljšanje. Analiza pravnih podlag na področju prilagajanja podnebnim spremembam izkazuje, da je ukrepe kmetijske politike mogoče izboljšati. V obdobju zadnjih dvajsetih let se naravne nesreče pojavljajo skoraj vsako leto, pri čemer največ škode povzročijo suše in spomladanske pozebe. Ugotovljeno je, da so naložbe v namakanje, oroševanje, sajenje kultur, ki ustrezajo tipu tal in klimatskemu območju, diverzifikacijo dejavnosti in v druge prilagoditvene ukrepe učinkovite, saj dolgoročno zmanjšajo vpliv posledic naravnih nesreč ter znižajo ceno zavarovanja. Ukrep sofinanciranja zavarovalnih premij je mogoče nadgraditi tako s širitvijo kroga upravičencev kot tudi s spodbujanjem kmetovalcev k skupinskim nakupom zavarovalnih polic, s čimer se omogoči povečanje obsega zavarovanih površin, ugodnejše zavarovalne pogoje ter zmanjša stroške ob nastanku naravnih nesreč tako na ravni kmetijskih pridelovalcev kot države. Ad hoc pomoči zmanjšujejo proaktivno delovanje kmetijskih pridelovalcev, zato je treba jasno opredeliti merila za sprožitev državnih pomoči, ter jih čim bolj zmanjšati. Ukrepi morajo biti dolgoročni, vnaprej znani in stabilni, saj se le tako zagotavlja ohranitev proizvodnje ter prehranske varnosti. Podani predlogi in smernice so namenjeni nacionalnim organom pri oblikovanju ukrepov prilagajanja na podnebne spremembe, s čimer se prispeva k izboljšanju razmer v slovenskem kmetijstvu, kar je za državo strateškega pomena.
Ključne besede: obvladovanje tveganj, podnebne spremembe v kmetijstvu, prilagajanje, blaženje, naravne nesreče
Objavljeno v ReVIS: 21.10.2024; Ogledov: 478; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1,24 MB) |
6. Svetovanje staršem otrok, ki jim pripada zaščita s palivizumabom proti respiratornemu sincicijskemu virusuJerneja Štinek, 2024, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Respiratorni sincicijski virus (RSV) je najpogostejši povzročitelj bolezni spodnjih dihal pri otrocih do prvega leta starosti, ki zahteva bolnišnično zdravljenje. Med najbolj ogrožene spadajo nedonošenčki, otroci s prirojenimi srčnimi napakami in otroci s kronično pljučno boleznijo. Ker učinkovitega zdravljenja ni, so najpomembnejši zaščitni ukrepi, med katere spadajo izolacija in umivanje rok ter možnost pasivne zaščite najbolj ogroženih otrok s palivizumabom, ki je na razpolago tudi v Sloveniji.
Metoda: Uporabljena je bila kvalitativna tehnika zbiranja podatkov. Primarne podatke smo pridobili s polstrukturiranim intervjujem z vnaprej pripravljenimi vprašanji. Intervjuvali smo starše otrok s t. i. ljubljanskega seznama, ki so med letoma 2017 in 2022 za svojega otroka zavrnili zaščito s palivizumabom.
Rezultati: Analizirali smo 12 intervjujev (60 % vseh staršev, ki so zavrnili zaščito s palivizumabom). Na podlagi rezultatov raziskave je bilo ugotovljeno, da tretjina intervjuvancev zavrača vsa cepljenja, drugi pa glede cepljenja oklevajo. Najpogostejši razlogi za zavrnitev zaščite s palivizumabom so bili nezaupanje v zdravilo, njegovo učinkovitost in stranske učinke, pomanjkanje informacij glede zdravila ter napačna ocena bolezni. Starši so v procesu zaščite s palivizumabom občutili strah, nelagodje, nemoč in občutek siljenja v poseg. Ugotovljeno je bilo, da so starši pri odločitvi glede odobritve pasivne zaščite za svojega otroka največkrat pogrešali podrobnejše informacije, predvsem pojasnila glede sestave in stranskih učinkov zdravila.
Razprava: Čeprav sorazmerno malo staršev zavrne zaščito s palivizumabom za svojega otroka, bi se z ugotavljanjem vzrokov in posledično s pravimi ukrepi dalo izboljšati zaščito otrok pred hudim potekom okužbe z RSV. Največkrat bi starše glede zaščite prepričalo boljše sporazumevanje zdravstvenih delavcev in s tem boljše ter popolnejše informacije glede samega zdravila. Medijska izpostavljenost RSV in posledic bolezni, ki jo virus povzroča najmlajšim otrokom, bi staršem, ki oklevajo glede zaščite s palivizumabom, olajšala odločitev.
Ključne besede: respiratorni sincicijski virus, bronhiolitis, palivizumab, cepljenje, pasivna zaščita, oklevanje pri cepljenju, zavračanje cepljenja
Objavljeno v ReVIS: 02.06.2024; Ogledov: 983; Prenosov: 13
Celotno besedilo (2,05 MB) |
7. Analiza ekonomske upravičenosti prireje jajc na manjši kmetiji : diplomska naloga višjega strokovnega izobraževanjaAndraž Kikel, 2024, diplomsko delo Ključne besede: kokoši, pridelava jajc, samooskrba, trženje, SWOT analiza, ekonomska analiza, denarni tok, investicija, marketinške poti, potrošnik
Objavljeno v ReVIS: 06.05.2024; Ogledov: 979; Prenosov: 20
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Vloga in pomen zadrževanja dobrega delavca v organizaciji proučevanega ministrstva : diplomska nalogaJerneja Peterka, 2023, diplomsko delo Ključne besede: medgeneracijsko komuniciranje, dober delavec, fluktuacija, motivi, vrednote, upravljanje delavcev, motiviranje, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 09.10.2023; Ogledov: 1122; Prenosov: 107
Celotno besedilo (691,38 KB) |
9. |
10. Transnacionalno upravljanje s satelitskimi podatki v podporo implementacije Pariškega sporazuma : magistrsko deloMaja Stanišič, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo raziskali, ali mednarodna ureditev satelitskih podatkov omogoča ali pa nasprotno ovira učinkovito implementacijo Pariškega sporazuma. S pomočjo deskriptivne, zgodovinske, komparativne in sintetične raziskovalne metode magistrsko delo ugotovi, da so satelitski podatki ključen vir za sistematično merjenje obveznosti Pariškega sporazuma. Tovrstna podpora pa se lahko učinkovito zagotavlja zgolj, če je vzpostavljena enotna politika odprtih satelitskih podatkov. Magistrsko delo ugotovi, da satelitske podatke ureja mednarodno pravo vesolja, ki ne vzpostavlja načela odprte politike podatkov, saj dejavnost deljenja podatkov kategorizira kot prostovoljno obliko mednarodnega sodelovanja. Na drugi strani magistrsko delo ugotovi, da se je normativni razvoj ureditve satelitskih podatkov nadaljeval preko transnacionalne regulatorne mreže, imenovane Skupina za opazovanje Zemlje, znotraj katere so se sprejela GEOSS načela deljenja podatkov. Ugotovili smo, da je Skupina za opazovanje Zemlje učinkovito operacionalizirala načelo prostovoljnega sodelovanja mednarodnega prava vesolja ter poenotila ureditev odprtih politik satelitskih podatkov v podporo Pariškemu sporazumu. Navedeno smo dokazali z analizo normativnih učinkov GEOSS načel deljenja podatkov na mednarodni in nacionalni ravni. Nazadnje je magistrsko delo Skupino za opazovanje Zemlje kategoriziralo kot harmonizacijsko mrežo neformalne mednarodne zakonodaje, s čimer prispeva k razumevanju dinamike modernega transnacionalnega upravljanja na področju satelitskih podatkov.
Ključne besede: Pariški sporazum, transnacionalno pravo, načelo odprte politike satelitskih podatkov, Skupina za opazovanje Zemlje, neformalna mednarodna zakonodaja, harmonizacijske mreže
Objavljeno v ReVIS: 14.12.2022; Ogledov: 1440; Prenosov: 49
Celotno besedilo (1,05 MB) |
