1. Vloga digitalnih vplivneže v v prodaji v sodobni družbi : magistrska nalogaŽiga Muha, 2025, magistrsko delo Opis: Namen magistrske naloge je bil raziskati vpliv digitalnih vplivnežev na sledilce in ugotoviti njihovo vlogo pri nakupnih namerah potrošnikov. Skozi raziskovanje smo ugotovili, da aktivnosti digitalnih vplivnežev ne vplivajo močno na nakupne namere potrošnikov. Digitalni vplivneži vplivajo na nakupne namere potrošnikov predvsem s svojo verodostojnostjo, dobro vsebino ter popusti, ki jih zagotavljajo. Na dojemanje vpliva digitalnih vplivnežev pri nakupnih namerah potrošnikov najbolj vpliva starost, saj je mlajšim bolj pomembna strokovnost, nepristranskost in iskrenost digitalnih vplivnežev ter da se lahko poistovetijo z njimi glede podobnih vrednot in okusa. Na zaupanje kupcev v določeno blagovno znamko lahko digitalni vplivneži s svojimi aktivnostmi vplivajo na način, da za določen izdelek ponudijo popust, prav tako pa mora biti jasno razvidno, da digitalni vplivnež uporablja izdelek ali storitev v njegovem vsakdanjem življenju.
Ključne besede: digitalni mediji, družbena omrežja, digitalni vplivneži, blagovna znamka, spletno nakupovanje
Objavljeno v ReVIS: 28.03.2025; Ogledov: 374; Prenosov: 7
 Celotno besedilo (4,44 MB) |
2. Differences among higher education students from the ICT field : formal education vs. lifelong learningNuša Erman, Nika Robida, Katarina Rojko, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Recovery and resilience plan (RRP) approved by the European Commission fosters the development of lifelong learning programs to upgrade employees’ skills and knowledge for digital and green transitions. Within higher education, the field of information and communication technology (ICT) is also a priority area, so we compared the demographic variables of students enrolled in formal first-cycle higher education programs in ICT with those enrolled in lifelong ICT programs within the framework of the Advanced Computer Skills project funded by the RRP in Slovenia. The results show that formal firstcycle higher education in the field of ICT remains strongly male-dominated, whereas, among participants in lifelong learning, the percentage of females stands out. Bachelor programs in ICT are primarily enrolled by young people aged up to 24 years, while shorter universitybased lifelong learning programs attract mostly older participants with higher completed formal education and from a broader range of prior educational backgrounds. Finally, when all three variables (gender, age and level of prior formal education) are considered, participants in lifelong learning are much more similar to part-time students than full-time bachelor ICT students, although the percentage of men in formal education is still predominant even in part-time studies. The research findings highlight the need for further efforts to offer lifelong learning in ICT to enable individuals to improve their employment prospects, progress in the workplace or even change their field of work.
Ključne besede: higher education, ICT education, lifelong learning, gender divide, age differences, prior education, formal education
Objavljeno v ReVIS: 11.02.2025; Ogledov: 521; Prenosov: 2
 Povezava na datoteko |
3. Challenges of digital transition in the European Union due to the impacts of digital skills levelsKatarina Rojko, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: To identify the challenges of the digital transition, we examined the impact of various factors on digital skills in the European Union. We found out that there is only a weak positive correlation between the share of individuals who never use the internet and the absence of a basic overall level of digital skills. In addition, it was also identified that there was a weak positive association between the level of GDP per capita and the price of fixed internet and that there is only an insignificant positive correlation between the price of the internet and the share of individuals never using the internet. On the other hand, we were able to confirm that there is a negative association between the level of GDP per capita and the absence of a basic general level of digital skills and a negative correlation between the level of GDP per capita and the share of individuals who never use the internet. There are as well significant differences across the European Union in the share of the salary that individuals have to spend on fixed-line internet access. Finally, we also confirmed that in European Union countries with lower GDP per capita, individuals have to spend a higher share of their salary to pay for internet access.
Ključne besede: digital skills, internet use, fixed-line internet prices, GDP per capita, salary
Objavljeno v ReVIS: 11.02.2025; Ogledov: 362; Prenosov: 1
Povezava na datoteko |
4. Digitalni mediji in uporaba digitalnih medijev v marketinške namene : diplomska nalogaJan Bučar, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo raziskovali trenutne digitalne medije in njihovo uporabo pri digitalnem marketingu. Digitalni mediji vplivajo na vsakodnevno življenje posameznika, na poslovno okolje in družbo. V diplomski nalogi smo preverjali vpliv socialno-demografskih in socialno-ekonomskih dejavnikov na posameznikovo uporabo digitalnih medijev, pozitivne in negativne vplive digitalnih medijev na družbo ter vpliv digitalnega marketinga na razmišljanje kupcev. Ugotavljamo, da so sodobne oblike digitalnih medijev oz. kanali digitalnega marketinga v domeni pripadnikov mlajše populacije, ki lahko kot potrošniki učinkovito izkoristijo vse prednosti tovrstnega oglaševanja. Negativni vplivi digitalnih medijev se kažejo predvsem v zasvojenosti posameznikov in manjši povezanosti ljudi, pozitivni vplivi pa v hitrejši komunikaciji med posamezniki ter boljši in hitrejši dostopnosti informacij. Vpliv digitalnega marketinga na nakupne odločitve potencialnih kupcev je lahko tako pozitiven kakor negativen, pri čemer agresivno oglaševanje večkrat odvrne potrošnika od nakupa.
Ključne besede: digitalni mediji, digitalni marketing, posameznik, kupec, družba
Objavljeno v ReVIS: 02.12.2024; Ogledov: 561; Prenosov: 20
Celotno besedilo (908,71 KB) |
5. VPLIVNOSTNI MARKETING: INSTAGRAM VS. TIKTOKNina Falež, 2024, ni določena Opis: Diplomska naloga proučuje razlike v izvedbi vplivnostnega marketinga med platformama Instagram in TikTok. Čedalje več podjetij v svoje marketinške strategije vključuje sodelovanje z vplivneži, pri tem pa nastane dilema o tem, katero platformo uporabiti in na kakšen način, da bo kampanja uspešna.
Uporabniki TikToka so, demografsko gledano, mlajši posamezniki, stari med 13 in 24 let, ki večinoma neposredno še nimajo kupne moči oziroma jo imajo posredno prek staršev. Uporabniki Instagrama pa so v izsledkih raziskave v povprečju nekoliko starejši, stari med 25 in 34 let, ki so že finančno samostojni in se v procesu nakupa obrnejo za nasvet pogosto prav na vplivneže. Posledično bi tako pričakovali, da je Instagram za izvedbo kampanj vplivnostnega marketinga bolj primeren, vendar kot kažejo zadnje raziskave, se za TikTok odloča čedalje več oglaševalcev.
Naloga na podlagi teoretskih izhodišč oziroma analitične primerjave sekundarnih virov in študij primerov, ki temeljijo na podatkih, pridobljenih s pomočjo standardiziranih intervjujev, ter kvalitativni in kvantitativni analizi družbenih profilov treh izbranih blagovnih znamk, ugotavlja, kakšne so razlike v izvedbi vplivnostnega marketinga med platformama Instagram in TikTok oziroma katera od proučevanih platform je bolj primerna za vplivnostni marketing in kako velik delež za oglaševanje v slovenskih podjetjih namenjajo vplivnežem.
Uspešno kampanjo vplivnostnega marketinga je mogoče izvesti na obeh preučevanih platformah. Pri tem pa je treba poznat načine delovanja posamezne platforme in upoštevati različne dejavnike, med katerimi so najpomembnejši ciljna skupina, izbor vplivnežev in vsebina objav.
Ključne besede: besede: vplivnostni marketing, vplivneži, tiktokerji, Instagram, TikTok, ciljne skupine, vsebina.
Objavljeno v ReVIS: 09.04.2024; Ogledov: 1318; Prenosov: 27
Celotno besedilo (2,17 MB) |
6. |
7. E-učbeniki za osnovne šole v Sloveniji : magistrska nalogaAljoša Marko, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi sem raziskal in analiziral uporabo e-učbenikov v osnovnih šolah. Ugotovil sem, kateri e-učbeniki so potrjeni za osnovne šole, kakšen delež predstavljajo glede na vse potrjene učbenike in katere založbe jih izdajajo. Sestavil sem sezname potrjenih e-učbenikov po posameznih razredih in predmetih ter ugotovil, da e-učbeniki predstavljajo 20 % vseh potrjenih učbenikov. Največja založba pri izdaji e-učbenikov je Založba Rokus Klett, ki je izdala 55 % vseh potrjenih e-učbenikov. V nadaljevanju sem ugotavljal, kako učitelji izbirajo in uporabljajo e-učbenike pri pouku. Izkazalo se je, da je kar 44 % učiteljev, ki uporabljajo e-učbenik pri pouku, preizkusilo le tega, ki ga uporabljajo, ter da učitelji uporabljajo e-učbenike predvsem za utrjevanje snovi in za prikazovanje video posnetkov. Na koncu sem še primerjal dva e-učbenika, ki sta potrjena za matematiko v devetem razredu. V primerjavi sem ugotavljal prednosti in slabosti, ki jih posamezen e-učbenik ima v primerjavi z drugim.
Ključne besede: e-izobraževanje, e-gradiva, e-učbeniki, osnovna šola, založba
Objavljeno v ReVIS: 19.07.2023; Ogledov: 1834; Prenosov: 82
Celotno besedilo (2,49 MB) |
8. |
9. Razvoj orodja za analizo znanstvene uspešnosti raziskovalcev : diplomska nalogaTadej Tušar, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi prikažemo nekaj smernic ter načinov ocenjevanja znanstvene uspešnosti raziskovalcev. V empiričnem delu opišemo razvoj lastne programske rešitve namenjene analizi znanstvene uspešnosti raziskovalcev. Rešitev sestavljajo štirje moduli, in sicer modul za pridobivanje podatkov, modul za shranjevanje in obdelavo podatkov, modul za analizo podatkov ter modul za vizualizacijo in izvoz podatkov. Vsakega od modulov temeljito opišemo in predstavimo njegovo vlogo. V zadnjem delu naloge prikažemo primer uporabe programske rešitve na konkretnih podatkih, ki smo jih pridobili s spletne strani ORCID, in sicer na izbrani množici podatkov potrdimo obstoj fenomena »Annus Mirabilis«.
Ključne besede: vrednotenje znanstvene uspešnosti, programska rešitev, C, Entity Framework, Annus Mirabilis
Objavljeno v ReVIS: 25.10.2022; Ogledov: 1649; Prenosov: 62
Celotno besedilo (4,73 MB) |
10. Digitalni vplivneži : zgled ali samo novodobni prodajalci?Mateja Strupeh, 2021, magistrsko delo Opis: Živimo v hitro razvijajočem se svetu, kjer so spletna omrežja na voljo vsakomur. Dovolj je že prijava in že smo v virtualnem svetu, kjer je vse mogoče. Zato smo v sklopu magistrske naloge s pomočjo virov, literature, ankete, intervjujev in primerjave raziskali, ali so digitalni vplivneži zgled ali samo novodobni prodajalci. Med drugim smo ugotovili, da sledilci ne verjamejo vsega, kar vplivneži objavijo, in kadar so te objave polne materialističnih in podarjenih stvari, pri večini nimajo vpliva na njihovo počutje. Komentarji sledilcev so predvsem iskreni, se pa najdejo tudi posamezniki, ki se na podlagi objavljene vsebine odločijo, ali bodo iskreno komentirali. Zanimanje glede določene tematike je največkrat razlog, da začnejo s sledenjem vplivneža, znatiželjnost in predlog prijatelja pa sta tudi razloga, ki pritegneta novega sledilca. Vplivneži delno objavljajo z namenom, da bi pridobili sledilce in ustvarili sodelovanje s podjetji. Zato mora vplivnež imeti karizmo in temo, ki jo potem skozi objave razvija. Predvsem pa je pomembno, da je pri svojih objavah konsistenten ter vztrajen.
Ključne besede: YouTube, Instagram, Blog, Facebook, digitalni vplivnežI, sledilci
Objavljeno v ReVIS: 03.12.2021; Ogledov: 2652; Prenosov: 162
Celotno besedilo (2,20 MB) |
