Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Nekateri problemi volilne udeležbe v Sloveniji
Maša Trček, 2018

Opis: V Sloveniji se že nekaj časa soočamo z upadom udeležbe na volitvah. Naj gre za lokalne, predsedniške, evropske, referendum ali parlamentarne volitve, v vseh primerih je izrazito opazen upad volilne udeležbe in aktivnega državljanstva. Najvišja volilna udeležba je bila v Sloveniji dosežena na prvih demokratičnih volitvah. Trend upadanja ni opažen le v Sloveniji,ampak tudi v drugih evropskih državah. Volilna pravica je pravica, vendar se pojavljajo vprašanja, če iz te pravice ne izhaja tudi dolžnost udeležiti se volitev. Diplomsko delo se posveča sistematičnemu pregledu pomena volitev, vrstam volitev, volilni pravici, volilnemu sistemu v Sloveniji in delitvi mandatov ter osrednji tematiki - volilni udeležbi. Analizirali smo volilno udeležbo v Sloveniji, upoštevajoč vse vrste volitev, ki se izvajajo. Primerjali smo udeležbo z nekaterimi izbranimi evropskimi državami, tudi s tistimi, kjer imajo zakonsko obvezno volilno udeležbo. Cilj diplomskega dela je zbrati razloge in vzroke, ki so po mnenju strokovnjakov pripeljali do takšne abstinence ter mnenja in občutke volivcev (povzete iz različnih raziskav in anket), zaradi katerih se volitev ne udeležujejo več v takšnem številu. Poiskali bomo potencialne ukrepe (ali kombinacijo več njih) za reševanje te problematike, ki bi volitve ponovno naredili bolj legitimne in nenazadnje s tem podkrepili demokratično ureditev.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 26.09.2018; Ogledov: 1433; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (745,56 KB)

2.
Legalizacija evtanazije v Sloveniji
Barbara Hrovatič, 2018

Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko legalizacije evtanazije. Namen dela je do-kazati, da je v Sloveniji mogoče posamezniku zagotoviti pravico do lepe in dostojne smrti tudi brez legalizacije evtanazije. V pomoč odgovoru avtorica potrdi hipotezo, da trenutna slovenska ureditev že omogoča posamezniku lepo in dostojno smrt ter me-ni, da si veliko ljudi v Sloveniji želi legalizirati evtanazijo zaradi nepopolnega poznavanja in slabega razumevanja širine tega zahtevnega vprašanja. Prav tako avtorica potrdi hipotezo, da je slovenska ureditev v skladu s pravnimi akti Sveta Evrope in sodbami Evropskega sodišča za človekove pravice in da ima posameznik v Sloveniji na voljo različne alternative, kot so paliativna nega, zdravljenje z dvojnim učinkom, zavrnitev predlaganega medicinskega posega in zdravljenja, institut pacientove vnaprej izražene volje itd., s katerimi je posamezniku zagotovljena lepa in dostojna smrt. Avtorica v svojem delu poudari, da se ne gre zavzemati za legalizacijo evtanazije, ampak je treba predrugačiti pravno razumevanje odgovornosti družbe in države do kakovosti življenja. V tem konkretnem primeru mora država, npr. z usposobljenostjo kadrov, s kakovostjo paliativne nege, z obveščanjem javnosti o pravicah pacientov ter z vzgojo in izobraževanjem mladih seznanjati svoje državljane o vseh alternativah, s katerimi se dosega pravica do lepe in dostojne smrti brez legalizacije evtanazije. Čeprav se državi nalagajo zahtevne naloge, zahtevnost ne sme biti argument za odmikanja od odgovornosti. Še več, država mora stremeti k temu, da stoji ob svojem državljanu tudi ob najtežjih trenutkih, kar vprašanje o lepi in dostojni smrti nedvomno je.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: pomoč pri samomoru, legalizacija
Objavljeno: 22.01.2019; Ogledov: 1914; Prenosov: 465
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

3.
Socialna varnost delavcev v okviru dela prek spletnih platform
Urška Škerbinc, 2019

Opis: Magistrsko delo predstavlja ustreznost obstoječe zakonske ureditve za področje platformnega dela ter kako tem delavcem zagotoviti ustrezno stopnjo socialne varnosti. Prek analize sodne prakse in definicij elementov delovnega razmerja so predstavljene ugotovitve, kako se v okviru opravljanja dela prek spletnih platform kažejo elementi delovnega razmerja, skozi predloge na evropski ravni pa so oblikovalcem politik predstavljeni izzivi, kako se lotiti ureditve tega področja, da bi po eni strani izkoristili pozitivne implikacije in istočasno zmanjševali pritisk na delovno silo in trg dela. Pozitivna obveznost države namreč pomeni, da mora imeti izdelan dober politični program, s katerim bo sistemsko zagotovila kar najbolj kakovostno zaščito in uresničevanje socialnosti in solidarnosti v praksi, kar posledično pomeni, da z uvedbo novih tehnologij in novih oblik dela ne smemo ogroziti socialne strukture in učinkovitega sistema socialne varnosti. Brez ustreznih zakonodajnih sprememb lahko namreč pričakujemo razkroj socialne države, kot jo poznamo danes in ki je kot temeljno načelo opredeljena v 2. členu Ustave Republike Slovenije. V zvezi z uvajanjem novih oblik dela in dela prek spletnih platform je nujno potrebno čim prej pričeti tudi s socialnim dialogom na ravni širše družbe, v katerem se bomo morali vprašati, v kakšni družbi želimo živeti in izpostaviti pomen socialne države, saj raziskovalni del magistrskega dela ugotavlja predvsem, da ta tema med ključnimi deležniki, z izjemo predstavnikov delavcev, ni ne prepoznana in ne obravnavana.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 30.10.2019; Ogledov: 991; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (901,14 KB)

4.
Obvezno cepljenje in ustavna pravica do zdravstvenega varstva
Alma Štulanović, 2020

Opis: Medicinska stroka cepljenje označuje kot ključen ukrep za izkoreninenje in omejevanje nalezljivih bolezni. Osrednje vprašanje magistrskega dela Obvezno cepljenje in ustavna pravica do zdravstvenega varstva je, ali je dopustno omejiti posameznikovo pravico do zdravstvenega varstva (51. člen Ustave Republike Slovenije) na račun zagotavljanja zdravja skupnosti (kolektivna imunost). V iskanju odgovora sta presojana predloga sprememb zakonodaje iz leta 2018. Predlog spremembe Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je predvideval, da bi osebe, ki so odklonile obvezno cepljenje iz nemedicinskih razlogov, v primeru zdravstvenih zapletov zaradi nalezljivih bolezni obravnavali kot samoplačnike, drugi predlog, sprememba Zakona o nalezljivih boleznih, pa je določal omejitev vpisa necepljenih otrok v izobraževalne ustanove na podlagi cepilnega statusa. S testom sorazmernosti, ki ga je razvilo Ustavno sodišče Republike Slovenije, je bilo ugotovljeno, da sta predloga neskladna tako z 51. členom Ustave Republike Slovenije kot s konceptom socialne države. Hipoteza, da je pravico iz 51. člena Ustave Republike Slovenije ustavno dopustno omejiti je bila potrjena, vendar je treba pri omejevanju delovati restriktivno in uporabiti test sorazmernosti, hkrati pa mora država izpolnjevati pozitivne obveznosti iz 51. člena Ustave Republike Slovenije. Magistrsko delo se osredotoča na pravne vidike cepljenja in odprta vprašanja, povezana s cepljenjem, obravnava kot pravna. Osrednje vprašanje magistrskega dela ni odločitev za ali proti cepljenju, temveč analiza, kako naj pravo in praksa pripomoreta pri oblikovanju zakonodaje, ki bo zagotovila ustrezno pravno varnost pacientu, če se odloči za cepljenje.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: obvezno cepljenje, Ustava Republike Slovenije, zdravstveno varstvo, kolektivna imunost, test sorazmernosti
Objavljeno: 10.03.2021; Ogledov: 82; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh