Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 36
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Zgodovina socialnih omrežij in njihov vpliv na družbo : diplomska naloga
Mitja Zorko, 2025, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so predstavljena družbena omrežja in njihov vpliv na družbo. Predstavljene so karakteristike družbenih omrežij, kako delujejo, zakaj jih uporabljamo ter njihove prednosti in slabosti. Prvi del diplomske naloge se osredotoča na zgodovino nastanka, trenutnemu stanju socialnih omrežij in načrtom za prihodnost. Podrobneje so predstavljena omrežja, kot sta Instagram in Facebook, njihova zgodovina, način delovanja ter pasti uporabe. Diplomska naloga vsebuje analizo vplivov družbenih omrežij na človeka ter navedbo težav, s katerimi se sooča oseba ob uporabi družbenih omrežij.
Ključne besede: družbena omrežja, Instagram, Facebook, odvisnost, omrežje
Objavljeno v ReVIS: 06.06.2025; Ogledov: 241; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (705,41 KB)

2.
VPLIV DEZINFORMACIJ NA POLITIČNO STABILNOST V EVROPI
Neli Pisek, 2025, ni določena

Opis: Magistrska naloga raziskuje vpliv dezinformacij na politično stabilnost s poudarkom na štirih evropskih državah: Franciji, Poljski, Madžarski in Združenem kraljestvu. Glavni cilj raziskave je bil analizirati, kako lažne informacije vplivajo na politične procese, kdo jih širi in prek katerih kanalov, kakšne so njihove glavne strategije ter kateri ukrepi so najbolj učinkoviti pri omejevanju njihovega vpliva. Rezultati raziskave potrjujejo, da so dezinformacije postale pomembno orodje za oblikovanje javnega mnenja, vpliv na volilne izide in destabilizacijo demokratičnih sistemov. Dokazali smo, da dezinformacije prispevajo k volilni manipulaciji, polarizaciji družbe in zmanjšanju zaupanja v institucije. Države, ki imajo bolj učinkovite regulativne mehanizme, so pokazale večjo odpornost proti vplivu dezinformacij - najbolj učinkoviti izmed njih so regulacija digitalnih platform, izboljšanje medijske pismenosti in podpora neodvisnim preverjevalcem dejstev. Ključni izzivi, ki ostajajo, so hitrost širjenja dezinformacij na družbenih omrežjih, težka regulacija slednjih in naraščajoča uporaba umetne inteligence pri ustvarjanju manipulativnih vsebin. V zaključku poudarjamo, kako pomemben je boj proti dezinformacijam za ohranjanje demokracije, saj vpliv lažnih informacij znotraj držav narašča, še posebej na digitalnih platformah. Prav tako poudarjamo potrebo po skupnem mednarodnem sodelovanju v boju proti dezinformacijam. Nadaljnje raziskave bi morale vključevati še večje število držav ter poglobljeno analizo učinkovitosti zakonodajnih ukrepov in vpliva umetne inteligence na širjenje dezinformacij.
Ključne besede: dezinformacije, politična stabilnost, države, ukrepi, informacije
Objavljeno v ReVIS: 20.05.2025; Ogledov: 358; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (986,44 KB)

3.
EVROPSKA UNIJA IN VZPON EVROSKEPTICIZMA
Urša Zver, 2024, ni določena

Opis: Evropska unija (EU) je skupnost narodov, ki je zrasla na temelju skupne identitete, pripadnosti med ljudmi v širšem evropskem prostoru. Evropejci iz različnih držav članic imamo skupne vrednote, kulturo, bogato zgodovino in kulturno dediščino, simbole in institucije EU, svobodo gibanja ter cilje, ki so značilni za Evropo. EU pa temelji tudi na raznolikosti in ne izključuje nacionalnih identitet. Le kot taka lahko uresničuje svoje poslanstvo. Kljub temu pa prihaja do različnih kriz, ki ne pestijo samo držav članic, temveč tudi EU kot skupnost. Z njimi je povezan tudi pojav, ki ga imenujemo evroskepticizem. V magistrski nalogi po teoretičnem delu o EU analiziramo evropske volitve od 2004 do 2019. V Evropskem parlamentu se redno oblikujejo tudi evroskeptične politične skupine. Osredotočimo se zlasti na analizo vzpona evroskepticizma in vzroke zanj. Evroskepticizem je najvišjo raven, odkar obstaja EU, dosegel leta 2008, takoj po splošni finančni krizi. Ta kriza je privedla do najvišjega nezaupanja v EU in nezadovoljstva z delovanjem njenih institucij. EU je kljub temu ostala stabilna, čeprav je kasneje izgubila še pomembno članico, tj. Združeno kraljestvo, članico od 70. let. Veliko vlogo pri tem so odigrale migracije, tako legalne kot ilegalne. Migrantska kriza pa je privedla do ponovnega porasta nezaupanja v EU in porasta evroskepticizma. Posledično se to konstantno izraža v nizki udeležbi na evropskih volitvah (v primerjavi z udeležbo nacionalnih volitev) in z vzponom evroskeptičnih strank.
Ključne besede: Evropska unija, finančna kriza, evroskepticizem, migracije, brexit, evroskeptične stranke
Objavljeno v ReVIS: 13.08.2024; Ogledov: 828; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (5,17 MB)

4.
Vpliv družbenih omrežij na samopromocijo mikro podjetij : magistrska naloga
Anja Legan, 2024, magistrsko delo

Opis: Od uvedbe interneta so se tržne strategije precej spremenile. Podjetja ne uporabljajo več le tradicionalnih načinov oglaševanja svojih izdelkov ali storitev, temveč se usmerjajo h kombinaciji tradicionalnih in digitalnih strategij. Zaradi tega razloga uporaba družbenih omrežij za samopromocijo predstavlja optimalno strategijo za razvoj in doseganje ciljev mnogih podjetij. Učinkovita oblika samopromocije so lahko tudi strateška sodelovanja in partnerstva. Če se posamezniki ali podjetja povežejo z vplivneži, lahko podjetja s povezovanjem pridobijo na prepoznavnosti in verodostojnosti podjetja oziroma blagovne znamke. V magistrskem delu smo z izsledki intervjuja pridobili informacije o izzivih, prednostih in izkušnjah podjetij, ki svojo samopromocijo izvajajo na družbenih omrežjih, s pomočjo rezultatov ankete pa smo dobili vpogled v izkušnje uporabnikov, ki na družbenih omrežjih spremljajo različna podjetja.
Ključne besede: družbena omrežja, samopromocija, trženje, mikro podjetja, vplivneži
Objavljeno v ReVIS: 16.05.2024; Ogledov: 1081; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

5.
Vpliv družbenih omrežij na medosebne odnose : magistrska naloga
Mitja Curk, 2024, magistrsko delo

Opis: Avtor ne dovoljuje objave na spletni strani oz. v elektronski knjižnici FIŠ zaradi prepovedi organizacije, v sklopu katere je bil pripravljen empirični del naloge.
Ključne besede: družbena omrežja, medosebni odnosi, razvoj družbenih omrežij, uporaba družbenih omrežij
Objavljeno v ReVIS: 08.03.2024; Ogledov: 1414; Prenosov: 26

6.
Aktivno državljanstvo mladih v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti: pomen mladinskega organiziranja za lokalne skupnosti v Republiki Sloveniji
Andrej Čuš, 2023, ni določena

Opis: Mladinske organizacije v Sloveniji imajo pomembno vlogo pri vključevanju mladih v družbo. Tako je bilo že v časih bivše države in tako je tudi danes. Za Slovenijo, kot mlado in postsocialistično državo, veljajo nekatere zakonitosti, marsikaj pa se na številnih področjih od obdobja osamosvojitve ni spremenilo. Tako je tudi na področju mladinskega organiziranja v Sloveniji, za katerega lahko trdimo, da je usmerjeno dvotirno, saj imamo zelo močne in avtonomne študentske organizacije, na drugi strani pa se mladinski sveti lokalnih skupnosti težko primerjajo s študentskimi organizacijami tako z vidika avtonomije kakor tudi logistične in finančne podpore, ki jo prejmejo s strani države. Študije mladih postajajo vse pomembnejša tema tudi v Sloveniji, še posebej v časih, ko prevladujejo individualistične vrednote in razmišljanja. Če v obdobju prvih dvajset let države ni bilo veliko analiz in raziskav z vidika proučevanja mladih in mladinskih organizacij, se stanje izboljšuje. Lokalne skupnosti imajo pomembno vlogo pri sodelovanju in spodbujanju mladih in organizacij, v katere se vključujejo. Lokalna samouprava v Sloveniji se je zelo razvila in v ospredje prehajajo tudi teme, kot so participacija, usposabljanje in sodelovanje občanov. Ob tem pa imamo zakonodajni okvir, ki to spodbuja, po drugi strani pa ima Slovenija kot država z veliko razvojnimi razlikami še veliko izzivov, ki jih bo treba preseči za enakomeren razvoj in spodbujanje mladih in mladinskih organizacij po državi. V sklopu doktorske disertacije je bila s kvantitativno in kvalitativno metodo opravljena raziskava, ki se je izvajala decembra 2020 in januarja 2021. V njej je sodelovalo 157 slovenskih občin in 23 mladinskih svetov lokalnih skupnosti. V raziskavi smo proučevali, s kakšnimi ukrepi in instrumenti zagotavljajo slovenske občine participacijo mladih v lokalnih skupnostih, po drugi strani pa smo na strani mladinskih svetov lokalnih skupnosti preverjali, kakšne pogoje za participacijo mladih zagotavljajo mladim slovenske občine. Ugotovljeno je bilo, da veliko slovenskih občin nima pogojev, ki bi ustrezali in podpirali participacijo mladih prek instrumentov, ki jih predvideva Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju, za kar obstaja več razlogov. Tam, kjer so ustanovljene in podprte mladinske strukture, je stanje glede ukrepov za participacijo in življenje mladih boljše v obliki sprejetih strategij in ukrepov, ki omogočajo mladim boljše življenje. Za Slovenijo je značilno, da je centralizirana država, tako z vidika regionalnega razvoja kakor tudi drugih storitev, ki bi jih država nudila državljanom. Zaradi tega se dogaja centralizacija tudi na področju mladinskega dela, medtem ko številne manjše lokalne skupnosti nimajo pogojev, da bi lahko izvajali mladinsko delo in politiko. V mednarodnem vidiku ugotavljamo, da se Slovenija po organiziranosti mladinskega sektorja uvršča nekje na sredino evropskih držav, saj ne more tekmovati z bogatim severom in jedrnimi državami, medtem ko je na jugu stanje precej slabše. V zaključku disertacije so predstavljeni predlogi za izboljšanje položaja mladinskega organiziranja v Sloveniji tako z vidika zakonodaje kakor tudi logističnih vidikov.
Ključne besede: študije mladine, mladinske organizacije, participacija mladih, zgodovina mladinskega sektorja v Sloveniji, lokalna demokracija, vrednote mladih, mladi v Evropski uniji.
Objavljeno v ReVIS: 20.12.2023; Ogledov: 1330; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (3,66 MB)

7.
Grožnje politične stabilnosti Evropske Unije
Petar Veljanovski, 2023, ni določena

Opis: Evropa se je iz temne celine po besedah enega svojih najboljših sodobnih zgodovinarjev spremenila v model za mnoge ljudi v drugih delih sveta: družbeni model, ki izhaja iz izjemno ambicioznega poskusa uskladitve demokracije in trgov s ciljem ustvariti vključujoče družbe ter model odprtih meja in deljene suverenosti kot načina kolektivnega upravljanja soodvisnosti. Evropa kot model je bila res privlačen predlog za staro celino, ki se je poskušala na novo odkriti v svetu, v katerem ni več odločala. Nekateri so šli še dlje in trdili, da je Evropa ponudila nov model vedenja v mednarodnih odnosih, ki temelji na "mehki" moči zgleda in prepričevanja, v nasprotju s tradicionalno "trdo" močjo, ki jo predstavlja vojaška in/ali ekonomska prisila, čeprav ta poseben argument nikoli ni bil strašno prepričljiv. Evropska unija (EU) je dolgo veljala za branik politične stabilnosti v regiji, ki so jo zgodovinsko zaznamovali konflikti in delitve. Vendar se je EU v zadnjem času soočila s številnimi izzivi, ki ogrožajo njeno politično stabilnost. Eden najbolj perečih izzivov za politično stabilnost EU je vprašanje varnosti. Vzpon svetovnega terorizma, kibernetske grožnje in obnovljene geopolitične napetosti so povzročili velik pritisk na zmožnost EU, da zagotovi varnost in dobro počutje svojih državljanov. Migracijska kriza je še dodatno zaostrila varnostne pomisleke in spodbudila razprave o mejnem nadzoru in o nacionalni suverenosti. Pričujoča magistrska naloga, ki se opira na vrsto akademskih virov, političnih dokumentov in uradnih dokumentov EU, kritično preučuje odzive EU na izzive njene politične stabilnosti. Ocenjuje učinkovitost obstoječih varnostnih politik in mehanizmov sodelovanja pri zoperstavljanju zunanjim grožnjam. Poleg tega ocenjuje širitveno strategijo EU in njene posledice za obstoječe države in države kandidatke.
Ključne besede: Evropska Unija, politična stabilnost, varnost, migracijska kriza, kolektivna varnost, širitev, Zahodni Balkan, institucionalna zmogljivost, kohezija, demokracija.
Objavljeno v ReVIS: 28.10.2023; Ogledov: 1257; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (632,30 KB)

8.
Perspektive političnega razvoja Evropske Unije
Monika Ognenovska, 2023, ni določena

Opis: Politični razvoj Evropske unije (EU) je bil zapleten in dinamičen proces, ki so ga oblikovali različni dejavniki, kot so zgodovinski dogodki, institucionalne spremembe in spreminjanje nacionalnih interesov. Ta magistrska naloga raziskuje poglede na politični razvoj EU ter preučuje ključne teorije in koncepte, ki so bili uporabljeni za razumevanje in razlago tega večplastnega razvoja. Pot EU od njene ustanovitve kot Evropske skupnosti za premog in jeklo do njene sedanje oblike kot politične in gospodarske unije 27 držav članic so zaznamovali izzivi in dosežki, ki odražajo interakcijo med nadnacionalnimi institucijami in nacionalnimi vladami. S celovitim pregledom znanstvenih del, vključno s knjigami, članki v revijah in urejenimi knjigami, ta študija raziskuje različne teoretične okvirje, uporabljene za analizo razvoja EU. Med vidnimi raziskanimi teorijami so liberalni medvladnizem, neofunkcionalizem in upravljanje na več ravneh. Poleg tega je vloga evropskih institucij, kot sta Evropski parlament in Evropska komisija, preučena v luči njihovega vpliva na oblikovanje politik in procese odločanja v EU. Pogodbe EU določajo, da unija temelji na predstavniški demokraciji, v Evropskem parlamentu pa potekajo neposredne volitve. Evropska unija je gospodarska in politična organizacija, ki se je od konca druge svetovne vojne razvila, da bi zagotovila trajen mir na evropski celini. Na splošno je cilj prednostne naloge Evropske unije za podnebno nevtralno, pravično in socialno Evropo spodbujati trajnostni razvoj ob hkratnem zagotavljanju socialne pravičnosti in vključenosti ter doseganju podnebne nevtralnosti do leta 2050.
Ključne besede: Evropska unija, politični razvoj, teoretične perspektive, nadnacionalne institucije, demokratična legitimnost, upravljanje na več ravneh, evropska integracija, oblikovanje politik.
Objavljeno v ReVIS: 25.10.2023; Ogledov: 1048; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (552,91 KB)

9.
Konferenca o prihodnosti Evrope - projekt spodbujanja državljanske participacije pri oblikovanju politik Evropske unije
Mirjana Lesar, 2023, ni določena

Opis: V magistrski nalogi raziskujemo področje državljanske udeležbe pri oblikovanju politik EU, uporabo, učinkovitost in razumevanje dostopnih instrumentov za sodelovanje. Problematika, obravnavana v magistrski nalogi, se nanaša na nove modele vključevanja državljanov v oblikovanje politik EU, ki so v trenutku krize evropske identitete in demokracije ključnega pomena. Glavni namen magistrskega dela je predstaviti Konferenco o prihodnosti Evrope, s poudarkom na aktivni državljanski udeležbi pri oblikovanju politik EU. Teoretični del magistrske naloge predstavlja pregled literature s področja sprememb državljanske participacije v EU. Z analitično metodo smo poglobljeno in kritično razmišljali o problematiki, povezani s pomenom državljanske participacije pri delu EU ter vrednotili dejstva in zbrane informacije. Empirični del naloge zajema predstavitev in analizo spletnega dogodka: »Državljani kot delničarji evropskega projekta: kaj sledi?« ter predstavitev in analizo in primerjavo pridobljenih podatkov z rezultati študije »V izvedbi«. Magistrska naloga je zaključena z ugotovitvami empiričnega dela, ki problematizirajo obstoječo ureditev sodelovanja državljanov pri oblikovanju politik EU. Ugotovljeno je bilo, da je državljanska udeležba nizka zaradi nerazumevanja infrastrukture obstoječih instrumentov sodelovanja, kar je tudi povezano s problemom digitalne in politične pismenosti državljanov EU. Pri analizi spletnega dogodka smo se med drugim spraševali, ali je vključevanje državljanov v delo evropskih institucij odločilen premik k boljši povezanosti z Evropsko unijo. Udeleženci obravnavanega spletnega dogodka so mnenja, da lahko EU deluje kombinirano – na eni strani s predstavniško demokracijo, na drugi pa s participativno in deliberativno demokracijo, kar je pomembno zaradi skupne vizije o tem, kakšna je lahko prihodnost EU demokracije 21. stoletja. Ključne besede: Konferenca o prihodnosti Evrope, državljanska udeležba in priporočila, evropsko povezovanje, demokratične reforme, participativno oblikovanje politik.
Ključne besede: Konferenca o prihodnosti Evrope, državljanska udeležba in priporočila, evropsko povezovanje, demokratične reforme, participativno oblikovanje politik.
Objavljeno v ReVIS: 27.09.2023; Ogledov: 1261; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

10.
Oblikovanje vrednot slovenske vojske pri kandidatih v programu TVSU
Iztok Lisjak, 2023, ni določena

Opis: Vrednote so za posameznika in družbo zelo pomembne, ali se tega zavedamo ali ne. Vrednote so gibalo našega ravnanja in pomembna kategorija naše motivacije ravnanja. Z vrednotami razumemo, kaj nam je pomembno – vredno. Pri svojem ravnanju vedno zavedno ali nezavedno tehtamo in se odločamo. Odločimo se za tisto, kar nam je pomembnejše – vredno. Slovenska vojska se zaveda pomena vrednot, zato je tudi sprejela svoje vrednote in jih na neki način institucionalizirala. Slovenska vojska od svojih pripadnikov pričakuje, ne samo, da poznajo vrednote Slovenske vojske, ampak tudi, da jih pripadnik sprejme za svoje ter v skladu z njimi živi in deluje. Vrednote so razmeroma trajna kategorija, ki se skozi časovno obdobje sicer spreminja, vendar potrebuje močnejše zunanje dražljaje. Slovenska vojska, tako kot druge tuje vojaške organizacije, skozi programe usposabljanja skuša indoktrinirati svoje pripadnike, da ponotranjijo vrednote organizacije za svoje. Program temeljnega vojaško strokovnega usposabljanja (program TVSU) je začetno vstopno usposabljanje za vse, ki želijo služiti Slovenski vojski. Eden od temeljnih ciljev programa TVSU je razviti visoko raven domoljubja in vojaških vrednot. Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so predstavljeni teorija vrednot, vrednote Slovenske vojske in program TVSU. V empiričnem delu smo skozi dva vprašalnika, na začetku in koncu usposabljanja, ugotovili, ali pride v času usposabljanja pri programu TVSU do spremembe hierarhije vrednot Slovenske vojske. Ugotovitev je, da se vrednote v času usposabljanja spremenijo, nekatere napredujejo po lestvici, druge so po lestvici nazadovale. Program TVSU neposredno ne vpliva na spremembo vrednot. Vrednote se spremenijo posredno zaradi narave in načina vojaškega življenja, ki so ga kandidati na usposabljanju deležni 24 ur na dan.
Ključne besede: vrednote, Slovenska vojska, usposabljanje, program TVSU, sprememba vrednot.
Objavljeno v ReVIS: 15.07.2023; Ogledov: 1218; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (950,92 KB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh