1. Psihološke strategije v fizioterapijiJure Novak, 2024, diplomsko delo Opis: Fizioterapevti se pogosto srečujemo s pacienti, ki se spopadajo z različnimi poškodbami in boleznimi, ki vplivajo tako na njihovo fizično kot tudi psihično stanje. Zato je za fizioterapevta pomembno, da se dobro spozna z različnimi psihološkimi strategijami in jih aktivno uporablja. Te strategije lahko prispevajo k temu, da pacienti bolje obvladujejo bolečino, ohranjajo motivacijo in izboljšujejo svoje splošno počutje, kar vodi k učinkovitejši rehabilitaciji. Psihološke strategije so neinvazivne metode, ki jih lahko izvajamo na vseh pacientih in zajemajo celostni pristop k zdravljenju, ki obravnava tako fizično, kot psihično stanje pacienta. Uporaba psiholoških strategij izboljšuje terapevtske rezultate, gradi zaupanje in ustvarja bolj povezano, izkušnjo med fizioterapevtom in pacientom, kar je ključno za kakovostno obravnavo. Ključne besede: psihološke strategije v fizioterapiji (psychological strategies in physiotherapy), motivacijske strategije (motivational strategies), sprostitvene tehnike (relaxation techniques). Objavljeno v ReVIS: 16.01.2024; Ogledov: 865; Prenosov: 32 Celotno besedilo (583,74 KB) |
2. Kontekstualni dejavniki in placebo učinek v fizioterapevtski obravnaviLaura Grošelj, 2023, diplomsko delo Opis: Fizioterapija spada med bolj interaktivne in časovno obsežnejše zdravstvene obravnave, kar poudarja pomen njene psihosocialne komponente, torej konteksta, v katerem poteka. Učinek placeba je eden izmed na kontekst vezanih učinkov, ki ga spodbuja vrsta kontekstualnih dejavnikov. V diplomskem delu smo podrobneje pregledali in predstavili mehanizme njegovega delovanja, opredelili njegov klinični pomen za fizioterapevtsko prakso in navedli najpomembnejše izmed kontekstualnih dejavnikov, ki vplivajo na izid fizioterapevtske obravnave. Zanimal nas je predvsem klinični pomen konteksta za področje fizioterapije, konkretno način ravnanja s kontekstualnimi dejavniki v korist kakovosti obravnave in rezultatov izida. Vključili smo raziskave, ki preverjajo vpliv nespecifičnih vidikov zdravljenja, kot so značilnosti fizioterapevta (in drugih zdravstvenih delavcev) in pacienta, odnos med njima ter značilnosti samega zdravljenja in okolja, v katerem zdravljenje poteka. Ugotovili smo, da je področje razmeroma slabo raziskano in nekateri izmed dejavnikov vpliva niso potrjeni specifično za fizioterapevtsko prakso, temveč za njej sorodna področja, zato je pomembnost določenih raziskav za področje fizioterapije vprašljiva. Relevantne raziskave potrjujejo številne dejavnike vpliva in prikazujejo, da so le-ti med seboj prepleteni, mehanizmi njihovega delovanja pa raznoliki. Nekateri dejavniki na izid fizioterapevtske obravnave vplivajo samostojno, drugi pa posredno z vplivom na pojav učinka placeba. Najbolj dosledni so dokazi vpliva odnosne komponente dejavnikov, ki vključuje tako pacientov kot fizioterapevtov vidik in terapevtski odnos, ki ga sooblikujeta. Odnosni dejavniki niso zgolj najbolj potrjeni izmed kontekstualnih dejavnikov, temveč tudi najbolj neodvisni in prilagodljivi s strani posameznega fizioterapevta, ki je v največji meri odgovoren za kakovost terapevtskega odnosa. Zdravljenje nikoli ne poteka neodvisno od zunanjih okoliščin in kontekst obravnave vpliva na potek in izid zdravljenja ne glede na to, ali ga zdravstveni delavci prepoznavajo in prilagajajo. Informiranost stroke o pojavu zato ni le koristna, temveč tudi najbolj odgovorna in etična izbira. Ključne besede: fizioterapija, placebo učinek, kontekstualni dejavniki, kontekst fizioterapevtske obravnave Objavljeno v ReVIS: 21.07.2023; Ogledov: 943; Prenosov: 30 Celotno besedilo (2,08 MB) |
3. Pogledi fizioterapevtov na problematiko psihosomatike in somatopsihike : diplomska nalogaJanja Koritnik, 2022, diplomsko delo Opis: Danes vemo, da duša in telo nista dve ločeni entiteti, vendar med seboj delujeta v vzročno-posledični odvisnosti. Posledično se je v zdravstvu uveljavil biopsihosocialni model zdravja, ki poleg telesnega dogajanja upošteva še psihološke in sociološke dejavnike. Upoštevanje psihosocialnih dejavnikov v procesu zdravljenja vpliva na izboljšanje kakovosti in uspeha fizioterapije.
Namen diplomske naloge je preučiti problematiko psihosomatike in somatopsihike ter analizirati razlike v seznanjenosti fizioterapevtov s to problematiko in ugotoviti morebitno povezavo teh razlik s spolom ter delovno dobo fizioterapevta. Statistična analiza je potrdila, da prihaja do individualnih razlik v seznanjenosti fizioterapevtov s problematiko psihosomatike in somatopsihike, povezanosti teh razlik s spolom in delovno dobo pa nismo potrdili. Pri pregledu literature smo prišli do ugotovitev, da se fizioterapevti zavedajo pomembnosti psihološke podpore v fizioterapiji in jo dojemajo kot poklicno odgovornost.
Diplomska naloga je uporabna predvsem z vidika ozaveščanja o pomembnosti biopsihosocialnega pristopa pri obravnavi pacienta. Prav tako naloga predstavlja dobro izhodišče za nadaljnje raziskave tega področja. Ključne besede: psihosomatika, somatopsihika, fizioterapija, psihoterapevtske metode Objavljeno v ReVIS: 21.12.2022; Ogledov: 1029; Prenosov: 60 Celotno besedilo (606,04 KB) |
4. Ugotavljanje zadovoljstva uporabnikov fizioterapevtskih storitev v Domu starejših občanov ČrnomeljTjaša Klemenčič, 2022, diplomsko delo Opis: Uvod in namen: Namen diplomske naloge je pregled strokovne literature s področja fizioterapevtske obravnave (v nadaljevanju FO) v domu starejših občanov (v nadaljevanju DSO), predstaviti prednosti FO v DSO, predstaviti institucionalno varstvo v Sloveniji in obravnavati problematiko staranja prebivalstva. Metode: Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in raziskovalnega dela. Za pregled obstoječega znanja smo uporabili deskriptivno raziskovalno metodo. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodo raziskovanja. Z uporabo induktivne in deduktivne metode pa smo izdelali anketni vprašalnik. Rezultati: Na podlagi naše raziskave ugotavljamo, da je zadovoljstvo s FO v DSO Črnomelj visoko. Učinkovitost potrjuje tudi visoka stopnja zadovoljstva s FO starejših odraslih, ki je bila 4,6 (92 %). Dokazali smo, da so zaradi FO uporabniki bolj samostojni pri vsakodnevnih aktivnostih. Če primerjamo stopnjo samostojnosti ob sprejemu v DSO in med bivanjem v DSO, se je stopnja samostojnosti pri vsakodnevnih aktivnostih dvignila za 25 %. Dokazali smo tudi, da zaradi FO uporabniki živijo bolj kakovostno življenje. Uporabnost: Naša raziskava potrjuje, da so starejši odrasli s FO v DSO zadovoljni, prav tako se je izboljšalo tudi njihovo fizično stanje pri vsakodnevnih aktivnostih, gibanju in hoji. Omejitve: Zaradi starejših člankov in študij ter majhnega števila anketirancev ugotovitev ne moremo posplošiti na celotno populacijo starejših odraslih. Ključne besede: fizioterapija starostnika, zadovoljstvo s fizioterapevtskimi storitvami, fizioterapevtska obravnava v domu starejših občanov, institucionalno varstvo starejših, staranje, fizioterapija, rehabilitacija Objavljeno v ReVIS: 20.10.2022; Ogledov: 1345; Prenosov: 99 Celotno besedilo (787,93 KB) |
5. Izkušnje fizioterapevtov pri delu na covid oddelkuKatarina Kolenc Klen, 2022, diplomsko delo Opis: Z mesecem marcem 2020 je bila razglašena globalna pandemija SARS-CoV-2, ki je zaznamovala svet. Predvsem je vplivala na duševno in fizično zdravje zdravstvenih delavcev, ki so se v prvih vrstah spopadali z novim in neznanim virusom.
Namen diplomske naloge je predstaviti izkušnje fizioterapevtov, ki so v času epidemije opravljali svoje delo na covidnih oddelkih. Raziskava je pokazala, da fizioterapevti niso pogosto doživljali občutkov strahu, anksioznosti in ogroženosti, prav tako ne ženske pogosteje kot moški. Razliko med spoloma smo zaznali samo pri doživljanju strahu, vendar so tega doživljali občasno in ne pogosto. Najpogosteje so doživljali stres zaradi dolgotrajnega nošenja začitne opreme, števila pacientov, velikega števila umrlih in pomanjkanja kadra. S komunikacijo v zdravstvenem timu so bili fizioterapevti v povprečju zadovoljni. Nezadovoljstvo so pokazali samo pri komunikaciji z diplomiranimi in srednjimi medicinskimi sestrami. Zaključimo lahko, da so pridobljeni rezultati dobro izhodišče za nadaljnje raziskovanje tega področja. Predlagamo, da se izvedejo dodatne raziskave, ki bodo zajele večji vzorec fizioterapevtov. Ključne besede: COVID – 19, SARS-CoV-2, fizioterapija, doživljanje, strah, anksioznost, komunikacija, stres, zdravstveni tim Objavljeno v ReVIS: 21.06.2022; Ogledov: 1530; Prenosov: 141 Celotno besedilo (311,18 KB) |
6. Fizioterapevtska obravnava kot podporno zdravljenje pri anksioznih motnjahAna Marija Kovač, 2022, diplomsko delo Opis: Anksiozne motnje so najpogostejše duševne motnje, ki močno vplivajo na zdravstveno stanje in funkcionalne sposobnosti oseb, ki trpijo za njimi, poleg tega pa predstavljajo veliko breme tudi za družbo. Ker običajne oblike zdravljenja niso vedno učinkovite ali so osebam z anksioznimi motnjami nedostopne, strokovna javnost raziskuje, katere oblike zdravljenja bi lahko samostojno ali v kombinaciji z običajnimi terapijami izboljšale stanje ali celo ozdravile osebe z anksioznimi motnjami. V diplomski nalogi kot alternativno obliko zdravljenja anksioznih motenj predlagamo fizioterapevtsko obravnavo, zato smo s pregledom literature želeli preveriti, kakšno je stanje raziskav na tem področju in katere fizioterapevtske metode bi lahko bile uporabne pri zdravljenju anksioznih motenj. Ugotovili smo, da je fizioterapevtska obravnava primerna kot podporno zdravljenje anksioznih motenj in da zaenkrat največ dokazov o učinkovitosti obstaja za kinezioterapijo in sprostitvene tehnike. Za manualno terapijo in specialni metodi fizioterapije za duševno zdravje (BBAT, NPMP) smo našli zelo nizko raven dokazov in malo raziskav, zato ju v okviru tega dela ne moremo priporočiti. Ugotovili smo še, da je področje fizioterapije za zdravljenje anksioznih motenj (ter duševnih motenj nasploh) relativno slabo raziskano in zastopano znotraj zdravstvenih sistemov na svetovni ravni. Ključne besede: anksioznost, anksiozne motnje, fizioterapija, duševno zdravje, duševne motnje, fizioterapija za duševno zdravje Objavljeno v ReVIS: 20.05.2022; Ogledov: 1869; Prenosov: 119 Celotno besedilo (561,65 KB) |
7. POTREBNE OSEBNOSTNE ZNAČILNOSTI FIZIOTERAPEVTAKaja Rakuša, 2022, diplomsko delo Opis: Ljudje smo si med seboj zelo različni in osebnost je tista, ki predstavlja, kakšen človek je vsak posameznik. Ker je delo z ljudmi nekaj povsem drugega kot delo z predmeti, je zelo pomembno, kakšna oseba se odloči za poklic fizioterapevta. Namen diplomske naloge je zato predstaviti poklic fizioterapevta in osebnostne značilnosti, ki jih le ta potrebuje za dobro opravljeno delo, poleg tega pa prikazati še odnos med fizioterapevtom in pacientom ter med fizioterapevtom in zdravstvenim timom. Namen je tudi s pomočjo kliničnih študij raziskati, kako pomemben je celosten pristop k pacientu in predstaviti biopsihosocialni pristop. V naši raziskavi smo dokazali, da fizioterapevtove značilnosti močno vplivajo na vzpostavitev odnosa s pacientom ter vplivajo na nadaljnji potek zdravljenja. Z anketnim vprašalnikom smo ugotavljali, kako fizioterapevti vidijo samega sebe pri izvajanju svojega dela. Z rezultati ankete smo dokazali, da imajo zaposleni na URI – Soča vse potrebne osebnostne značilnosti, ki jih fizioterapevt potrebuje za uspešno opravljanje svojega poklica. Ključne besede: osebnost, osebnostne značilnosti fizioterapevta, fizioterapevt Objavljeno v ReVIS: 25.02.2022; Ogledov: 1678; Prenosov: 146 Celotno besedilo (1,74 MB) |
8. PSIHOLOŠKI VIDIKI FIZIOTERAPEVTSKE OBRAVNAVE KRONIČNE BOLEČINENaja Štefanič, 2022, diplomsko delo Opis: Ustrezna in uspešna obravnava kronične bolečine je primarnega pomena, saj gre za dolgotrajno bolečino, ki traja dlje kot 3–6 mesecev in pacientu uničuje fizično, psihično, socialno in ekonomsko življenje. Kronična bolečina opazno zmanjšuje posameznikovo kakovost življenja. V diplomskem delu smo se osredotočili na ustrezne psihološke vidike v fizioterapevtski obravnavi, v raziskovalnem delu naloge pa izvedli sistematični pregled tuje in slovenske strokovne literature ter skušali ugotoviti, ali ima odnos terapevt-pacient pomembno vlogo pri doseganju zastavljenih ciljev za uspešno fizioterapevtsko obravnavo ter kakšna je kakovost pacientovega življenja s kronično bolečino. Ugotovili smo, da je fizioterapija sicer ena izmed najpomembnejših obravnav kronične bolečine, vendar bi bilo priporočljivo, da bi fizioterapevt imel tudi splošna znanja o motnjah osebnosti in vedenja, stresa ter motivacije. Študije so kot največji problem ugotovile, da fizioterapevti poročajo o omejenem znanju, pomanjkanju časa ter minimalnem usposabljanju psiholoških strategij. Predlagajo, da bi se osnove vključile v študij fizioterapije. Pacienta s kronično bolečino bi bilo treba obravnavati celostno, na multidisciplinarni način, kar pomeni, da bi moral imeti fizioterapevt poleg specialnih znanj tudi znanja s področja psihologije, komunikologije in sociologije. S pomočjo teh veščin, bi se mu lahko približal, vzpostavil močnejše zaupanje in sodelovanje. Fizioterapija pri obravnavi kronične bolečine je ena izmed učinkovitih terapij, pri čemer odnos med fizioterapevtom in pacientom predstavlja pomemben člen za uspešnost fizioterapevtske obravnave. Kot najbolj učinkovit pristop zdravljenja se je izkazal multidisciplinarni način, ki poleg fizioterapije vključuje tudi psihološko obravnavo ter pacienta obravnava individualno. Kronična bolečina predstavlja poleg resnih posledic za pacientovo kakovost življenja tudi škodljiv učinek na njegovo socialno in družinsko okolje. Prav tako le-ta predstavlja tudi pomembne posledice za paciente in njegove svojce, kar povzroča poslabšanje kakovosti življenja pacientov in bližnjih. Ključne besede: »kronična bolečina«, »psihološki vidiki kronične bolečine«, »psihologija bolečine«, »kronična bolečina in kakovost življenja«, »psihološki vidiki bolečine«, »vloga fizioterapevta pri kronični bolečini«, »kronična bolečina in depresija«. Objavljeno v ReVIS: 25.02.2022; Ogledov: 2011; Prenosov: 149 Celotno besedilo (476,89 KB) |
9. POMEN MOTIVACIJE V PROCESU FIZIOTERAPEVTSKE REHABILITACIJE PO MOŽGANSKI KAPIAna Pevec, 2022, diplomsko delo Opis: Uvod in namen:. Po možganski kapi se pacienti spoprijemajo z različnimi stopnjami invalidnosti in potrebujejo fizioterapevtsko rehabilitacijo. Posameznike, ki so doživeli možgansko kap, pogosto opisujejo kot apatične, nezainteresirane in brez motivacije. Motivacijske strategije so namenjene spodbujanju k sodelovanju, medtem ko lahko njihova vključitev v rehabilitacijski proces vodi do boljših rezultatov rehabilitacije po možganski kapi. Namen diplomske naloge je s pomočjo literature proučiti pomen motivacije pacienta po možganski kapi v procesu fizioterapevtske rehabilitacije in preveriti učinkovitost motivacijskih strategij. Metode: V diplomski nalogi je v predstavljena strokovna in znanstvena literatura, pridobljena v podatkovnih zbirkah PubMed, COBISS, ScienceDirect, Google Scholar in ResearchGate. Pri izbiri literature smo upoštevali vključitvena in izključitvena merila. Rezultati: Uporaba motivacijskih strategij vpliva na povečanje sodelovanja pacienta po možganski kapi v procesu fizioterapevtske rehabilitacije. Pacienti z visoko stopnjo motivacije imajo boljše rezultate in izid rehabilitacije, medtem ko je motivacija odvisna od več dejavnikov. Uporabnost: Predstavitev učinkovitosti motivacijskih strategij in pomena motivacije v procesu fizioterapevtske rehabilitacije po možganski kapi. Omejitve: Potrebnih je še več raziskav na področju motivacije v procesu rehabilitacije po možganski kapi in učinkovitosti motivacijskih strategij. Ključne besede: motivacija za rehabilitacijo po možganski kapi, motivacijske strategije pri rehabilitaciji po kapi, pomen motivacije, motivacijski dejavniki pri pacientih po možganski kapi Objavljeno v ReVIS: 03.02.2022; Ogledov: 1741; Prenosov: 113 Celotno besedilo (469,95 KB) |
10. Delo fizioterapevta z duševno motenimiRenata Murn, 2021, diplomsko delo Opis: Duševne motnje so stanja, ki vplivajo na pacientovo razmišljanje, počutje,
razpoloženje in vedenje, zato je pomembna komunikacija fizioterapevta s
pacientom, saj preko nje fizioterapevt pridobi ustrezne informacije o pacientu in
vzpostavi ustrezen terapevtski odnos. Namen diplomske naloge je predstaviti
duševne motnje, vlogo fizioterapevta pri delu z njimi in vlogo družine ter stigmo
duševno motenih s strani zaposlenih v zdravstvu. Diplomsko nalogo sestavlja
teoretični del s pregledom literature in raziskovalni del, kjer je uporabljena metoda
intervjuja. Ugotovili smo, da ima fizioterapevt precej pomembno vlogo pri
zdravljenju oseb z duševno motnjo. Pomembno je, da uporablja ustrezne tehnike
komunikacije, tako verbalne kot neverbalne, in empatijo. Na boljšo in uspešnejšo
rehabilitacijo pri duševnih motnjah vpliva uporaba kognitivno-vedenjske terapije in
psihoterapije v fizioterapiji, saj so na podlagi več raziskav dokazani pozitivni učinki
na duševne motnje. Fizioterapevt mora pri osebah z duševno motnjo vključiti v
rehabilitacijski program družino in svojce, saj najbolje poznajo osebo z duševno
motnjo in jo motivirajo tudi v času, ko ga ni zraven. Družinske člane moramo kot
fizioterapevti ustrezno informirati in jih naučiti, da sprejmejo osebo z duševno
motnjo in jo podpirajo. S postavitvijo realnih ciljev, vključitvijo družine in svojcev
ter z ustrezno načrtovanim rehabilitacijskim programom lahko pričakujemo
uspešno zdravljenje duševnih motenj in napredek. Ključne besede: duševno bolni, duševne motnje, nasilje med pacienti z motnjo duševnega
razvoja, duševno zdravje, fizioterapija in duševno bolni. Objavljeno v ReVIS: 19.11.2021; Ogledov: 1908; Prenosov: 205 Celotno besedilo (526,68 KB) |