Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: 9. maja se je v Strasbourgu, sicer z enoletno zamudo, uradno začela Konferenca o prihodnosti Evrope. Gre za »veliki vseevropski demokratični projekt«, ki naj bi pozitivno vplival predvsem na zmanjševanje demokratičnega primanjkljaja EU. Procesno sredstvo za ta cilj predstavlja digitalna platforma Evropske komisije, ki služi kot »vozlišče Konference o prihodnosti Evrope« in državljankam ter državljanom EU daje priložnost izjaviti se o tem, v kašni Evropi želijo živeti. Ker na Novi univerzi verjamemo, da imajo predvsem mladi pomembno vlogo pri oblikovanju prihodnosti (EU), smo se tudi sami odločili izvesti empirično raziskavo glede tega, kako študenti sploh poznajo EU, ali se zavedajo obstoja Konference o prihodnosti Evrope, katere izzive štejejo za najbolj pomembne ter v kaj in kako naj se EU, po njihovem mnenju, razvije v prihodnje. Rezultati ankete so pokazali, da Konferenca o prihodnosti Evrope med študenti (kot tudi državljankami in državljani EU nasploh) očitno ni ponotranjena. Slednje pomeni, da bo Nova univerza pri ozaveščanju svoje študentske populacije o evropskih temah morala postoriti še marsikaj, s čimer bo zagotovo prispevala tudi k oblikovanju oziroma postopni izgradnji evropske politične identitete.
Ključne besede: konferenca o prihodnosti Evrope, Nova univerza, prihodnost EU, integracija EU, državljani EU
Objavljeno v ReVIS: 18.06.2025; Ogledov: 102; Prenosov: 1
Celotno besedilo (316,89 KB)

Opis: In this doctoral dissertation thesis, we discussed the problem of the Kosovo’s security and the role of the Kosovo Police (KP) since the war of 1998-1999, a time when policing in Kosovo has seen a complete transformation. This dissertation makes a thorough inquiry and draws a roadmap of the KP professional progress and development. We analysed the training and education system and discipline reforms of the KP since its creation on 1999 and its capacities to act in accordance with European police standard ethics. Having in mind the relatively short time since formatted, the research critically examines professional KP gaps in its way of fostering identity and culture of its own. The dissertation explores the existing literature on the subject and aims to expand the research on the field of the Kosovo’s security and its capacity to grant its stable security and export it outside Kosovo, not only to the South East-Europe region. In addition, we evaluated relationships between international and local security actors in Kosovo, revealing the fact that the rivalry, confusion and competition were present for a long time and somehow are still common. Through extensive analysis of laws, reports and official documents, this work attempts to answer the question of how this unusual composition of security forces managed cooperation. Kosovo’s North neighbor - Serbia - with unsparing support of its main allies - Russia and China - has managed to prevent the membership of the Kosovo security institutions on most international security mechanisms, the fundamental one being the membership in the Interpol. This thesis provides recommendations, especially in the fields of training and discipline aspects, intending to reduce the negative effects of relatively short KP experience, while a comprehensive research aspect finds that the possibilities for international co-operation and membership offered to the KP are limited, consequently challenging its effectiveness and professional development in line with European standards.
Ključne besede: security, Republic of Kosovo, Kosovo Police, police education, police ethics, law enforcement, security co-operation, European Union
Objavljeno v ReVIS: 21.10.2024; Ogledov: 771; Prenosov: 38
Celotno besedilo (4,36 MB)

Opis: V magistrskem delu predstavim razvoj izobraţevanja in usposabljanja osnovnega podčastniškega programa, skozi razvoj podčastnikov do osamosvojitve Slovenije in razvoja programa v Slovenski vojski. Izhajajoč iz osebnih izkušenj s tega področja dela in izvajanja predavanj na vseh ravneh izobraţevanja in usposabljanja v Šoli za podčastnike, v magistrskem delu predstavim razvoj programa z analizo s pomočjo primarnih virov, ki se navezujejo na šolanje v Slovenski vojski in tujih vojskah ter sekundarnih virov s področja izobraţevanja in usposabljanja. Izvedem primerjavo med osnovnim programom v Slovenski vojski in Hrvaški vojski ter rezultate primerjam z usmeritvami za razvoj podčastnikov s strani NATO. V magistrskem delu analiziram in proučujem vpliv prepoznanih varnostnih groţenj v svetu, ki se zelo hitro spreminjajo, predvsem zaradi uporabe novih sistemov, podprtih z računalniško tehnologijo, v povezavi s samim razvojem osnovnega izobraţevanja in usposabljanja v Slovenski vojski. Program sem ravno tako primerjal z normativnimi dokumenti, ki posredno ali neposredno definirajo izobraţevanje in usposabljanje podčastnikov v Slovenski vojski. Prikaţem koncept izobraţevanja in usposabljanja podčastnikov, ki je bil najprej usmerjen v delo z vojaki na sluţenju vojaškega roka, vpliv na program ob prehodu na poklicno profesionalno vojsko in vstop Slovenije v NATO. Vse naloge, ki jih mora opraviti podčastnik doma ali na sodobnem bojišču v različnih pogojih bojevanja, od podčastnika zahtevajo veliko znanja, sposobnosti, fleksibilnosti, prilagodljivosti, interoperabilnosti in obenem še učinkovito uporabo oboroţitve ter sistemov. Program mora slediti vsem potrebam, ki jih podčastnik zaradi nenehnih sprememb na sodobnem bojišču potrebuje in mu zagotovijo potrebno usposobljenost ter izurjenost za vodenje skupine oziroma oddelka. Program mora biti dovolj fleksibilen in prilagodljiv ter podprt, tako z materialnimi sredstvi, kot tudi s strokovnim znanjem predavateljev. V magistrskem delu ugotovim, da trenutni program bodočemu podčastniku ne omogoči dovolj kompetenc za opravljanje zahtevnih nalog, ki jih sodobno hitro spreminjajoče bojišče od njega zahteva.
Ključne besede: izobraževanje, usposabljanje, evalvacija, kompetence, varnostne grožnje, podčastnik, NATO standardi, program, Slovenska vojska
Objavljeno v ReVIS: 14.08.2024; Ogledov: 729; Prenosov: 20
Celotno besedilo (2,48 MB)

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali problem emigriranja sirskega prebivalstva iz Sirije v času evropske begunske krize, ki se je začela leta 2014, s poudarkom na iskanju dejanskih razlogov za emigriranje sirskih prebivalcev v Evropsko unijo. V začetku magistrskega dela smo opredelili in predstavili obravnavano tematiko, probleme in predmet raziskovanja. Opisali in predstavili smo sirski režim in dogajanje v Siriji zadnjih 10 let od začetka sirske državljanske vojne leta 2011. Predstavljena je zgodovina Sirije za lažje razumevanje pomembnosti sirske lege z geografskega in političnega vidika tako na Bližnjem vzhodu kot v svetu. Analizirali smo konflikte med prebivalstvom in državnimi akterji, obravnavali odziv sosednjih držav Sirije na evropsko begunsko krizo ter zajeli normativne ureditve in socialno politiko v sosednjih državah Sirije in v Evropi. Osredotočili smo se na odziv Evropske unije in evropskih držav na evropsko begunsko krizo ter analizirali delovanje Evropske unije v Siriji med državljansko vojno. Opredelili in opisali smo tudi povezave Sirije z Rusijo in Turčijo. Analizirali smo denarne pomoči Rusije in Evropske unije Siriji med državljansko vojno ter podatke o emigracijah iz Sirije kot tudi o imigracijah nazaj v Sirijo. Opravili smo tudi analizo smrtnih žrtev sirskih prebivalcev med državljansko vojno v Siriji. Predstavljena je vloga sosednjih držav Sirije med državljansko vojno. Na podlagi opravljene ankete med sirskimi begunci, ki živijo v Berlinu, smo analizirali in predstavili ključne ugotovitve opravljene ankete in dejanske razloge za migriranje sirskih prebivalcev v smeri Evropske unije. Na koncu smo predstavili rezultate, ki smo jih dobili, ter opisali in predstavili prispevek rezultatov ankete ter uporabnost dobljenih rezultatov raziskave.
Ključne besede: sirsko prebivalstvo, sirski begunci, Sirija, evropska begunska kriza, socialna politika v EU
Objavljeno v ReVIS: 27.01.2023; Ogledov: 1439; Prenosov: 82
Celotno besedilo (1,32 MB)

Opis: Ekosistemske storitve ali usluge so vse dobrine in koristi, ki jih zagotavljajo ekosistemi in so pomembne za ohranjanje blaginje družbe ter njen trajnostni obstoj. Podnebne spremembe in drugi antropogeni pritiski povzročajo številne kumulativne učinke na ekosisteme, kažejo pa se tako v degradaciji ekosistemskih procesov kot tudi v izgubi biotske pestrosti in spreminjanju habitatov, posledično pa še v manjši zmogljivosti ekosistemov za zagotavljanje ekosistemskih storitev. Cilja projekta ECO-SMART, ki je sofinanciran s programom Interreg V-A Slovenija- Italija, sta bila: a) analiza vplivov podnebnih sprememb na ekosistemske storitve izbranih obalnih območij Nature 2000, ki so še posebej izpostavljena podnebnim spremembam, b) priprava načrtov za prilagajanje na podnebne spremembe prek sonaravnih rešitev za zaščito ekosistemskih storitev in biotske pestrosti teh območij. V vse dejavnosti projekta pa je umeščena celostna strategija krepitve zmogljivosti skupnosti. Pomembna ciljna skupina za aktivnosti krepitve zmogljivosti so tudi lokalne šole, ki so jim posvečene prilagojene projektne aktivnosti, na primer smernice za učitelje in spletni izobraževalni portal za učence. S tem se krepi sodelovanje med raziskovalci in šolami, prav tako pa se omogočata soustvarjanje inovativnega izobraževalnega okolja in podpiranje družbeno odgovornega izobraževanja.
Ključne besede: ekosistemske storitve, projekti, čezmejno sodelovanje, ECO-SMART
Objavljeno v ReVIS: 25.01.2023; Ogledov: 1365; Prenosov: 30
Celotno besedilo (597,32 KB)