1. Porast imigracij v Evropsko unijo, njen odziv in varnostni vidikKatja Keršmanc, 2016 Opis: Magistrsko delo raziskuje izjemen porast imigracij v Evropsko unijo, ki smo mu priča zlasti zadnje desetletje. Sestavljeno je iz osmih poglavij, ki vsako z drugega vidika obravnava navedeno témo. Uvodoma je pojasnjena téma magistrske naloge ter predmet, namen in cilj raziskovanja. Predstavljeni sta dve glavni hipotezi ter raziskovalne metode, na podlagi katerih je temeljilo preverjanje hipotez. V drugem poglavju so opredeljeni temeljni pojmi, s katerimi se srečujemo na področju migracij, ter pregled novejše zgodovine migracijskih tokov iz severne Afrike ter Bližnjega vzhoda proti Evropski uniji. Tretje poglavje obravnava družbena dogajanja v Libiji, Bližnjem vzhodu in Afganistanu, od koder zdoma bežijo nepregledne množice ljudi zaradi vojn in nasilja, nekateri pa tudi zaradi razmer, ki onemogočajo preživetje. Poglavje zajema obdobje od leta 2003, ko se je začela vojna v Iraku, pa do konca leta 2015, ko v Siriji že četrto leto divjajo ostri boji med sprtimi stranmi. Vojni ni videti konca, vanjo pa je vključenih čedalje več pomembnih mednarodnih subjektov, ki vsak zase ščitijo lastne interese. Val imigrantov proti Evropski uniji pa nikakor ne pojenja. Nato sledi četrto poglavje, v katerem so prikazane glavne migracijske poti, ki potekajo s severnoafriške obale preko Sredozemskega morja po zahodni poti do Španije, osrednji poti do najbližje Italije ter poti vzhodnega Sredozemlja, kjer se večina migrantov zbira na grških otokih, da bi nato preko Balkana prispela v severnejše države članice Evropske unije. To poglavje zajema tudi statistično analizo migracij, od števila prihodov migrantov po posameznih migrantskih poteh, njihovi narodnosti, deležu prosilcev za azil, statističnega pregleda vseh prihodov migrantov v obravnavanem obdobju ter statistiko posameznih narodnosti migrantov glede na njihove največje deleže sprejema v posameznih državah članicah Evropske unije. V petem poglavju je predstavljena temeljna zakonodaja s področja migracijske politike v Evropski uniji ter njeni ukrepi kot odziv na izjemno povečanje imigracij v schengenskem območju. Predstavljene so težave, s katerimi se posamezne države članice soočajo pri prehajanju imigrantov na ali preko njihovega ozemlja, ter težave, s katerimi se srečujejo imigranti pri vstopu v Evropsko unijo, ter kako slednja rešuje težave pri nesrečah migrantov, ki se podajajo na nevarno pot preko Sredozemskega morja. Sledi šesto poglavje, ki je namenjeno varnostnemu vidiku vprašanja s področja imigracij, in sicer je predstavljen teoretični vidik varnosti, nato pa še notranja - nacionalna varnost posamezne države članice. V nadaljevanju sledi tudi obravnava vprašanja varnosti z vidika posameznega migranta, ki je na svoji poti podvržen mnogim nevarnostim, od nevarnosti, ki jih predstavljajo tihotapci z ljudmi, nevarnih potovanj, trgovine z ljudmi, pridržanjem na vstopnih točkah v Evropski uniji, pomanjkanjem hrane in medicinske oskrbe, popolne odvisnosti od humanitarne pomoči itd. V zaključnem delu sledi preverjanje hipotez ter sklepna ugotovitev magistrskega dela, ki se osredotoča predvsem na analizo odziva Evropske unije pri obravnavi imigrantov ter raziskavo varnostnega vidika obravnavane tematike.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: imigracija, migracije, varnost, migracijske poti, varnostna politika, zunanja politika, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno: 22.08.2017; Ogledov: 4173; Prenosov: 253
 Celotno besedilo (4,10 MB) |
2. Znanstveni nazivi v Slovenski vojskiSlavko Kolar, 2016 Opis: Izhodišče za pisanje magistrskega dela z naslovom Znanstveni nazivi v Slovenski vojski je nedvomno dejstvo, da slovenski vojaški izobraževalni sistem še vedno ni del javnega izobraževalnega sistema, čeprav je z izvajanjem nekaterih programov z njim tudi delno povezan, iz tega pa izhaja, da ni skladen z bolonjskim procesom. Z bolonjskim procesom so želele članice Evropske unije poenotiti evropski visokošolski sistem in prostor z zagotavljanjem njegove kakovosti. Na ta način naj bi se zagotovilo pospeševanje evropske dimenzije, razvoj Evropske unije kot družbe, ki temelji na znanju. Naslednje izhodišče za pisanje magistrskega dela je bilo to, da smo ponovno želeli preveriti stanje pripadnikov z znanstvenimi nazivi v Slovenski vojski in ga primerjati med letom 2009 in letom 2015. Večina držav članic Evropske unije je sistem vojaškega izobraževanja uskladila z bolonjskim procesom in to tako, da je le-ta postal del javnoveljavnega visokošolskega sistema in tako na ta način spada v bolonjski proces. Slovenski vojaški izobraževalni proces je sestavni del Slovenske vojske in Ministrstva za obrambo in zaradi tega relativno zaprt za zunanje predavatelje in študente. V kakovostnem smislu ne uporablja enakih meril kot javni izobraževalni sistem. Pridobitev znanstvenega naziva pomeni za posameznika potrditev opravljenega izobraževalnega procesa, v katerem je pridobival različna nova znanja, spoznanja in vedenja. Tudi v Slovenski vojski so pripadniki z znanstvenimi nazivi, ki bi se morali čutiti odgovorne in biti najbolj aktivni pri razvoju in spreminjanju vojaškega izobraževalnega sistema ter ga kakovostno nadgrajevati. Za razumevanje vsebine znanstvenih nazivov v Slovenski vojski je pomemben teoretični del magistrskega dela, v katerem smo predstavili znanost, vojaško znanost, izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje, vojaško izobraževanje in usposabljanje. V tem delu magistrske naloge še omenimo poglavje, kjer predstavimo vojaškostrokovno literaturo, v kateri lahko objavljajo svoje dokumente/dela pripadniki z znanstvenimi nazivi v Slovenski vojski. V raziskovalnem delu magistrskega dela smo opravili primerjalno analizo kadra z znanstvenimi nazivi v Slovenski vojski, kjer smo pridobili podatke o številu pripadnikov z znanstvenimi nazivi v Slovenski vojski in o njihovi znanstveni aktivnosti ter jih nato primerjali z letom 2009 in letom 2015.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Slovenska vojska, znanstveni nazivi, vojaška znanost, kazalci kakovosti, standardizacija, Slovenija, magistrske naloge
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 3038; Prenosov: 155
Celotno besedilo (1,08 MB) |
3. Nedovoljeno prirejanje iger na srečoSaša Stefanišin, 2016 Opis: Prirejanje iger na srečo je na državni ravni izključna pravica Republike Slovenije. Igre na srečo se lahko prirejajo le na podlagi dovoljenja oziroma koncesije pristojnega organa in zato je potreben nadzor nad vsemi oblikami prirejanja iger na srečo. Še posebej je potreben nadzor nad nedovoljenim prirejanjem iger na srečo, ki poteka brez dovoljenja oz. koncesije pristojnega organa Republike Slovenije. Nadzor nad nedovoljenim prirejanjem iger na srečo je zelo pomembna komponenta nadzora države nad privilegiranimi dejavnostmi, kot so igre na srečo. Igre na srečo naj bi se izvajale v nadzorovanem okolju, kjer ni prostora za kriminal in nepoštene prakse, in naj bi udeležencem iger na srečo nudile sprostitev. V strategiji razvoja iger na srečo v Republiki Sloveniji je zapisano, da iz omejitvenih določb Zakona o igrah na srečo (ZIS) izhaja skrb države, da se igre na srečo izvajajo v urejenem in nadzorovanem okolju ter da se zagotavljata varstvo potrošnikov in javni red. In prav zaradi teh določb ZIS je potreben nadzor prirejanja iger na srečo, še posebej nad tistimi, ki se prirejajo brez dovoljenja oziroma koncesije pristojnega organa. Nadzor nad nedovoljenim prirejanjem iger na srečo je potreben, da se preprečijo pranje denarja, goljufije in druga kazniva dejanja ali ravnanja v nasprotju z javnim redom, da se zaščitijo mladoletniki in druge občutljive osebe pred škodljivimi vplivi čezmernega igranja iger na srečo ter da se varujejo udeleženci iger na srečo. Nedovoljene igre na srečo se največkrat izvajajo v zasebnih prostorih, pri čemer pa inšpektorji za nadzor prirejanja iger na srečo nimajo dovolj pooblastil, da bi izvajali svoje poslanstvo, ki sta odkrivanje nedovoljenega prirejanja iger na srečo in kaznovanje odgovornih. Prav tako so kazni za tovrstne prekrške majhne v primerjavi z zaslužki, ki jih nudi nedovoljeno prirejanje iger na srečo. Nedovoljeno prirejanje iger na srečo je po 212. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) opredeljeno kot kaznivo dejanje, za katerega je zagrožena kazen do treh let zapora. Ker pa je nedovoljeno prirejanje iger na srečo tudi prekršek, ga morajo inšpektorji za igre na srečo preganjati po uradni dolžnosti. Zaradi pomanjkanja inšpektorskih pooblastil se srečujejo s težavami pri pridobivanju dokazov, da gre za nedovoljeno prirejanje iger na srečo. Zaradi teh težav in verjetno tudi politične odločitve o ukinitvi Urada RS za nadzor prirejanja iger na srečo postaja nadzor nad nedovoljenim prirejanjem iger na srečo bolj kot ne nuja, ne pa prioriteta nadzornega organa.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: igre na srečo, kazniva dejanja, organizirani kriminal, nadzor, Slovenija, magistrske naloge
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 3346; Prenosov: 194
Celotno besedilo (1,59 MB) |
4. Vloga Policijske postaje Slovenske Konjice pri zagotavljanju prometne varnosti osnovnošolskih otrokGabrijela Horvat, 2015 Opis: Policija in vzgojno-izobraževalni zavodi že od nekdaj sodelujejo, sploh takrat, ko otrok prvič prestopi šolski prag. Modernizacija in napredek tehnologije dopuščajo, da otroci redkeje hodijo v šolo peš in se vse pogosteje v šolo vozijo z različnimi prevoznimi sredstvi. V šolo jih vozijo starši ali skrbniki, organiziran avtobusni prevoz ali se v šolo pripeljejo kar sami s kolesom, rolerji, rolko …
Zagotavljanje varnosti mlajših udeležencev v cestnem prometu je ena izmed najpomembnejših nalog policije. Skrb za tiste, ki prvič sedejo v šolske klopi in ne poznajo nevarnosti, s katerimi se lahko srečajo na poti v šolo in v vsakdanjem življenju, je izjemno pomembna.
Otroci, pešci in kolesarji so še vedno najšibkejši udeleženci v cestnem prometu, na katere je kultura obnašanja drugih udeleženih v cestnem prometu največkrat pozabljena.
Otrok, mladostnik in najstnik so tri skupine ljudi, ki različno dojemajo pojem »prometna varnost.« Njihovo obnašanje v prometu je odvisno od vzgoje doma in v šoli, kakor tudi od osebnosti same, dokazovanja pred sošolci, kar pa kar pa lahko velikokrat privede do tragedije.
Vzgoja v cestnem prometu poteka vse življenje. Udeleženi v cestnem prometu smo torej vsi kot pešci, kolesarji, vozniki motornih ali tovornih vozil. Otroci so v teh primerih najšibkejši in se prometu ne morejo izogniti, zato je pomembno, da se hitro v otroštvu naučijo pravil varne udeležbe v prometu, kar pa lahko dosežejo s pomočjo odraslih, ki jim nudijo potrebno znanje.
Zakaj je avtorica izbrala temo »VLOGA POLICIJSKE POSTAJE SLOVENSKE KONJICE PRI ZAGOTAVLJANJU PROMETNE VARNOSTI OSNOVNOŠOLSKIH OTROK?«
Razlog za raziskovanje te teme je, da je avtorica dela zaposlena na policijski postaji Slovenske Konjice, ki obsega območje občin Slovenske Konjice, Zreče in Vitanje. Na tem območju je pet osnovnih šol s šestimi podružničnimi šolami. Območje, ki ga pokrivajo policisti , je zelo razgibano, razgibana je tudi prometna infrastruktura, na otroke in ostale šolske udeležence pa vsakodnevno prežijo nevarnosti, saj so šole v bližini mestnih ulic in regionalnih cest.
Vsako leto se policisti trudijo, da čim več sodelujejo s šolami na svojem območju, pri tem organizirajo več preventivnih akcij, v katere so vključeni policisti in vodje policijskih okolišev. Slednji preventivno sodelujejo s šolami skozi vse leto.
V empiričnem delu je avtorica dela s pomočjo ankete, ki jo je razdelila med učitelje enajstih osnovnih šol, raziskovala sodelovanje med osnovnimi šolami, na katerih so bili učitelji zaposleni, in področno policijsko postajo.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: policija, osnovna šola, prometna varnost, prometna vzgoja, prometno okolje, policijska postaja
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 3061; Prenosov: 121
Celotno besedilo (4,08 MB) |
5. Žled 2014-primer naravne nesreče kot preizkus delovanja državnih organov in družbeno koristnih organizacijPolona Klemenčič, 2015 Opis: Pričujoče magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela.V uvodu so predstavljeni tematika in predmeti raziskovanja ter opredelitve namenov in ciljev magistrskega dela. Opredeljene so tudi raziskovalne metode, s pomočjo katerih so bile testirane hipoteze. V naslednjem poglavju so opisani temeljni pojmi, s katerimi smo se srečevali preko celotnega dela, ter pojasnila, kaj so podnebne spremembe in kako vplivajo na okolje in na nastanek naravnih nesreč.V nadaljevanju so prikazane najpogostejše naravne nesreče v Sloveniji. Poudarek je na razlagi značilnosti žleda, zaradi katerega je bil pozimi leta 2014 velik del Slovenije brez električne energije in je Slovenija zaprosila Evropsko unijo za humanitarno pomoč, kasneje pa še Strukturni sklad Evropske unije za finančno pomoč. V četrtem poglavju je predstavljeno delovanje državnih organov v okviru nacionalno varnostnega sistema, ki delujejo na področju ukrepanja ob naravnih nesrečah, s poudarkom na zaščiti in reševanju v Sloveniji, ter vlogi županov ob naravnih nesrečah. Delovanje družbeno koristnih organizacij, ki sodelujejo pri ukrepanju ob naravnih nesrečah, je prikazano v naslednjem poglavju. Poudarek prikaza je na nastanku in delovanju Rdečega križa Slovenije in Prostovoljnih gasilskih društev.V šestem poglavju je pozornost usmerjena na pomen in vpliv različnih mednarodnih humanitarnih organizacij pri sodelovanju na področju nudenja humanitarne pomoči v primeru naravnih nesreč. Prikazano je delovanje Evropske unije in njenega generalnega direktorata za humanitarne zadeve ter Mehanizem Evropske unije za zaščito in reševanje. V nadaljevanju je opisano delovanje nevladne mednarodne humanitarne organizacije v primeru odziva na naravno nesrečo ter predstavitev delovanja Rdečega križa Nove Zelandije ob potresih v Canterburyiju in Christchurchu. Vremensko dogajanje v Sloveniji v zadnjem tednu januarja in prvem tednu februarja 2014 je kronološko prikazano v osmem poglavju. Takrat je Slovenijo prizadel močan žled in povzročil ogromno škodo v gozdovih, komunikacijsko-informacijskih sistemih ter elektroenergetskem sistemu ter odrezal nekatere kraje od sveta za več dni. Prikazane so tudi posebnosti takratnega stanja in dogajanja v Sloveniji ter kako so se državni organi in družbeno koristne organizacije odzvale na to naravno nesrečo.Rezultati raziskave, ki je bila opravljena med tremi ciljnimi skupinami, ki so bile udeležene v žledu leta 2014, ter primerjave med vzorci, so analizirani in predstavljeni v devetem poglavju.V zaključnem delu so povzete vse temeljne sklepne ugotovitve celotnega dela ter na osnovi predhodnih poglavij preverjene hipoteze in podani predlogi za izboljšanje delovanja državnih organov in družbeno koristnih organizacij v primeru naravnih nesreč.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: žled, nesreče, državni organi, Slovenija, humanitarna pomoč, podnebne spremembe, mednarodno sodelovanje
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 2757; Prenosov: 149
Celotno besedilo (7,33 MB) |
6. |
7. Evalvacija usposabljanja slovenskih policistov za nadzor zunanje schengenske mejeRobert Uzar, 2015 Opis: Evropska unija je sprejela številne ukrepe, da bi zagotovila prosto gibanje na svojem območju in varnost vseh državljanov držav članic. Eden izmed teh ukrepov je bila tudi poostritev kontrole oziroma nadzora zunanjih meja. Nadzor na zunanjih mejah, ki ga opravljajo policisti, se mora opravljati po enotnih standardih, ki naj bi zagotavljali notranjo varnost, nadzor migracij, preprečevanje in odkrivanje čezmejne kriminalitete. Pomembno vlogo pri skupnem upravljanju zunanjih meja ima agencija Frontex, ki izvaja naloge operativnega upravljanja zunanjih meja Evropske unije oz. schengenskih zunanjih meja. Področje, kjer poskuša Frontex poenotiti standarde, je tudi področje usposabljanja, saj določa osnovni učni program za mejne policiste, hkrati pa s pomočjo držav članic načrtuje in izvaja tudi dodatna usposabljanja. Frontex je pripravil Sektorski okvir kvalifikacij, ki vključuje znanja, veščine in kompetence mejnega policista in služi državam članicam pri pripravljanju programov usposabljanj. V nalogi smo opravili formativno in sumativno evalvacijo usposabljanja vodij izmen na mejnih prehodih. Cilje in vsebine programa usposabljanja smo primerjali s priporočili Sektorskega okvira kvalifikacij in z zahtevanimi nalogami na delovnem mestu vodje izmene. V evalvaciji so sodelovali udeleženci programa usposabljanja, njihovi vodje enot, izvajalca usposabljanja in koordinator za sodelovanje s Frontexom na področju usposabljanja. Naš osnovni namen je bil preveriti kakovost programa usposabljanja in predlagati njegovo izboljšavo.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: evalvacija, usposabljanje, policija, schengenska meja, Frontex
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 2721; Prenosov: 133
Celotno besedilo (1,51 MB) |
8. |
9. Vloga vedenjskih vzorcev pogrešanih oseb pri njihovem iskanjuSebastian Mohorič, 2017 Opis: Policija vsako leto obravnava povprečno 455 prijav pogrešanih oseb. Praviloma večino pogrešanih oseb najdejo v razmeroma kratkem času po prijavi pogrešanja, zato se prekinejo vse aktivnosti v zvezi z njenim iskanjem. V ostalih primerih pa policija vloži veliko napora in sredstev, da bi pogrešano osebo čim hitreje našli. Iskalna akcija je potrebna v približno tretjini primerov prijav pogrešane osebe, kar pomeni, da jih je povprečno 152 na leto. Pri iskanju policija pogosto zaprosi za pomoč enote sil za zaščito, reševanje in pomoč, saj so njihovi člani specifično usposobljeni prostovoljci, ki s svojim znanjem zelo pripomorejo k učinkoviti izvedbi iskalne akcije. Cilj vsake iskalne akcije je, da se pogrešana oseba najde. Za udeležene v iskalni akciji lahko najdba mrtve pogrešane osebe pomeni, da je bila iskalna akcija neuspešna, vendar je širše gledano tudi ta iskalna akcija uspešna, saj pomeni konec negotovosti svojcev in prijateljev, ki se lahko tako dostojno poslovijo od pokojnika. Vsak človek, tudi pogrešana oseba, ima svoj vedenjski vzorec, ki je dokaj konstanten. Glede na te vzorce lahko napovemo njegovo obnašanje in delovanje. Kljub trditvi, da ima vsak posameznik svoj vedenjski vzorec, je lahko za določene kategorije ljudi značilno podobno obnašanje. Strokovnjaki so namreč ugotovili, da imajo mladostniki v različnih fazah razvoja podobne vedenjske vzorce. Prav tako vedenjski vzorci določenih bolezenskih stanj prevladujejo nad vedenjskimi vzorci zdravega človeka. Ker je vedenjski vzorec pogrešane osebe za iskalno akcijo ključnega pomena, smo predlagali, da se ga vključi v organizacijo, načrtovanje in izvedbo iskalne akcije. Predlog sestavljajo trije sklopi. V prvem sklopu predlagamo vsebinsko dopolnitev in preureditev obstoječega obrazca Pogrešane osebe, I. del. V drugem sklopu smo, po vzoru tujih policij, izdelali dve prilogi: Kategorije pogrešanih oseb in njihove značilnosti in Kje iskati?. V tretjem sklopu smo izdelali obrazec Vedenjski vzorec pogrešane osebe.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: policija, iskalne akcije, pogrešane osebe, iskanje pogrešanih oseb, vedenjski vzorci, Slovenija
Objavljeno: 07.11.2017; Ogledov: 3685; Prenosov: 229
Celotno besedilo (2,00 MB) |
10. |
