Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskanje brez iskalnega niza vrača največ 100 zadetkov!

1 - 10 / 100
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
POSLOVNI NAČRT: KONJENIŠKI CENTER
Ana Premrl, 2020

Opis: Poslovni načrt za konjeniški center je napisan kot osnova za realizacijo poslovne ideje. V centru bodo potekali treningi konj in jahačev, ponudili bomo celovito oskrbo konjev, svetovanje in prodajo konjev ter turistično jahanje, s katerim bomo skrbeli za širitev turizma v domačem okolju. Cilj diplomskega dela je s pomočjo tržne raziskave oceniti smiselnost projekta in uspeh njegove realizacije. Diplomsko delo je sestavljeno iz opisa dejavnosti, podjetja in panoge, kjer opišemo dejavnosti podjetja po standardni klasifikaciji in dela, ki jih bo podjetje opravljalo po željah kupcev. V drugem delu naloge sledi tržna raziskava, ki smo jo izvedli s spletno anketo med uporabniki spletnih omrežij in pridobili podatke o zanimanju za našo ponudbo med potencialnimi strankami. Tretji del diplomskega dela predstavlja marketinški načrt in strategije, ki jih bo podjetje uporabljalo pred začetkom poslovanja in kasneje za stike s strankami, rast, ohranitev trga in konkurenčnosti. V četrtem sklopu so predstavljeni razvoj podjetja in načrt naložbe z viri financiranja ter finančne projekcije za prvi dve leti poslovanja podjetja. Lastništvo podjetja se bo razdelilo med tri solastnike, naložba pa bo v celoti financirana iz začetnega kapitala, kar je sestavni del petega sklopa. V zadnjem delu diplomskega dela so predstavljena kritična tveganja in ostale finančne projekcije s komentarji. Po izvedeni analizi ideje poslovnega načrta potrjujemo, da je naložba v višini 150.000,00 € izvedljiva in zadostna za uspešen zagon podjetja ter začetek poslovanja do pridobitve prvih kupcev in promocije centra. Prihodki bodo v prvih dveh letih presegali odhodke in podjetje bo v vseh trenutkih likvidno in sposobno plačevanja svojih tekočih obveznosti.
Ključne besede: poslovni načrt, konjeniški center, raziskava, naložba, ideja
Objavljeno: 09.07.2020; Ogledov: 12; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

2.
Telesne dejavnosti študentov Visokošolskega zavoda Fizioterapevtika
Brigita Ferjančič, 2020

Opis: Uvod in namen: Telesna dejavnost ima lahko pozitivne učinke na telo in kakovost življenja posameznika. Namen diplomske naloge je ugotoviti količino telesne dejavnosti in gibalne navade študentov fizioterapije na Visokošolskem zavodu Fizioterapevtika. Metode: V raziskavi je sodelovalo 41 preiskovancev. Telesno dejavnost smo merili 7 dni z merilnikom pospeška (Actigraph, GT3X+, ZDA), ki so ga imeli preiskovanci pritrjenega na desnem boku. Po enem tednu so preiskovanci izpolnili dva vprašalnika o telesni dejavnosti (GPAQ in SIMPAQ). Rezultati: Preiskovanci so v povprečju bili v zmerni in visoki telesni dejavnosti (ZVTD) 79,1 (±29,1) minut dnevno. Gibalno nedejavni so bili 656,0 (±72,1) minut dnevno. V povprečju je večina preiskovancev (92%) dosegla minimalna dnevna priporočila za telesno dejavnost (>30 minut dnevne ZVTD). Razlik v parametrih telesne dejavnosti med spoloma nismo našli. Med različnimi metodami merjenja telesne dejavnosti nismo našli povezav. Uporabnost: Diplomska naloga je namenjena vsem, ki želijo izvedeti več o telesni dejavnosti in njenem vplivu na telo in življenje posameznika. Omejitve: Raziskavo bi morali izvesti na večjem vzorcu preiskovancev, ki bi morali biti po spolu enakovredno zastopani. V vprašalnika bi lahko vključili dodatna, natančnejša vprašanja. Rezultate raziskave smo podprli z literaturo v angleškem in slovenskem jeziku ter z znanstvenimi članki, ki smo jih pridobili v podatkovnih zbirkah Pubmed in Google Scholar in niso bili starejši od petih let.
Ključne besede: gibalna dejavnost, gibalna nedejavnost, merilnik pospeška, GPAQ, SIMPAQ
Objavljeno: 07.07.2020; Ogledov: 12; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

3.
Z dokazi podprta fizioterapija po vstavitvi totalne endoproteze kolka
Matija Cehnar, 2020

Opis: Vključitev predoperativne rehabilitacije, ki vsebuje predoperativno vadbo in edukacijo pacienta, ima velik pomen v rehabilitaciji. Ob nadzoru fizioterapevta pacient pridobi potrebne informacije, ki mu zelo pomagajo skozi celoten potek do operativnega posega in med nadaljnjo rehabilitacijo. Raziskave kažejo, da primerna edukacija pacienta zmanjšuje občutek anksioznosti in pojav nerealnih pričakovanj, ki lahko zavedejo pacienta, kar lahko privede do padca volje in motivacije med rehabilitacijskim procesom. Predoperativna vadba poskrbi za boljšo psihofizično kondicijo pacienta pred operativnim posegom, pozitivno vpliva na celoten mišično-skeletni sistem in zagotovi boljše predispozicije za pričetek zgodnje rehabilitacije. Zelo pomembna je tudi takojšna postoperativna rehabilitacija. Proces rehabilitacije kolka po vstavitvi TEP je dolgotrajen postopek, ki lahko traja tudi več kot leto dni. Funkcija kolka se izboljša, vendar v večini primerov ne doseže optimalnih ali normativnih vrednosti, predvsem gibljivost kolka ostane rahlo omejena. Kljub temu večina pacientov doseže mnogo boljše rezultate kot pred operativnim posegom, postanejo bolj samostojni, imajo manj bolečin, kar se odraža v dvigu kakovosti njihovega življenja. Zaradi konstantnega naraščanja števila operativnih posegov z vstavitvijo TEP kolka je potrebno, da z različnimi tehnikami vzdržujemo nivo kakovosti rehabilitacije. To najlažje dosežemo z individualnim pristopom, nenehnim izobraževanjem fizioterapevtov in ostalih zdravstvenih delavcev ter multidisciplinarnim pristopom različnih zdravstvenih delavcev in ustanov.
Ključne besede: Totalna endoproteza kolka, artroza kolka, rehabilitacija pacienta, staranje.
Objavljeno: 07.07.2020; Ogledov: 11; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (839,74 KB)

4.
Telesna nedejavnost študentov fizioterapije
Alma Potočnik, 2020

Opis: Uvod in namen: Telesna nedejavnost in prekomerno sedenje sta pomembna družbena problema sodobnega časa. Problema sta povezana z nastankom kroničnih bolezni, tveganjem za prezgodnjo umrljivost, nastankom srčno-žilnih in drugih bolezni ter poškodb mišično-skeletnega sistema. Negativni učinki sedenja in telesne nedejavnosti se kažejo že pri otrocih in mladostnikih. Odločili smo se, da z raziskavo ugotovimo, kakšne so telesne navade študentov fizioterapije in ali je vprašalnik SIMPAQ, subjektivna merska metoda, primerno orodje za določanje stopnje telesne nedejavnosti. Metode: V raziskavi je sodelovalo 41 preiskovancev, študentov (15 moških in 26 žensk). Z merilnikom pospeška (Actigraph, GT3, ZDA), ki so ga imeli preiskovanci pritrjenega na desnem boku, smo merili telesno dejavnost 7 zaporednih dni. Po končanem merjenju so preiskovanci izpolnili še vprašalnik SIMPAQ. Rezultati: Preiskovanci so bili telesno nedejavni 656 ± 72 minut dnevno. Ženske so poročale 47 % manj vadbe kot fantje. Za veljavnost vprašalnika SIMPAQ smo z Bland-Altmanovo analizo deskriptivno pregledali podatke, s pomočjo statističnega testa pa linearno soodvisnost obeh merjenih spremenljivk. Ugotovili smo, da je povprečna telesna nedejavnost, izmerjena z obema metodama, linearno povezana z razliko telesne nedejavnosti (p<0,001), in sicer pri naklonu premice -0,991, kar pomeni, da vprašalnik v našem primeru ni veljaven. Uporabnost: Veljavnost vprašalnika bi prispevala k hitrejšemu in lažjemu ocenjevanju stopnje telesne nedejavnosti celotne populacije. Omejitve: Opraviti bi morali obsežnejšo raziskavo na večjem vzorcu preiskovancev in z bolj natančnimi vprašanji.
Ključne besede: SIMPAQ, telesna dejavnost, sedenje, zdrav življenjski slog.
Objavljeno: 07.07.2020; Ogledov: 7; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

5.
Fizioterapevtska obravnava bolnika po možganski kapi
Aleksander Valant, 2020

Opis: Možganska kap prizadene 5-9 odstotkov ljudi na 1000 prebivalcev v Sloveniji in predstavlja 10 odstotkov vseh umrlih zaradi možganskožilnih bolezni. Pojavi se zaradi nezadostne oskrbe možganov s krvjo, najpogostejši simptomi pa so motnje vida, ohromelost ali nezmožnost premikanja ene strani telesa, nerazločen govor ali nezmožnost govora in razumevanja, izguba zavesti, vrtoglavica, slabost z bruhanjem in motnje ravnotežja. Po končani stabilizaciji in zdravniški oskrbi bolnika z možgansko kapjo se prične njegova fizioterapevtska obravnava, ki je odvisna od področja in obsežnosti možganske kapi. Fizioterapevtska obravnava je usmerjena v ohranjanje in obnavljanje obsega gibanja sklepov, obnavljanje mišične moči in vračanje bolnika v njegove dnevne aktivnosti. Pri fizioterapevtski obravnavi bolnika po možganski kapi je, kot na vseh ostalih področjih fizioterapije, možno zaznati veliko metod in tehnik, ki pa niso nujno znanstveno potrjene in preverjene, prav tako pa je pod vprašajem njihova učinkovitost. Na podlagi vključenih raziskav ugotavljamo, da je pri fizioterapevtski rehabilitaciji bolnika po možganski kapi učinkovita kombinacija naslednjih tehnik in metod: z omejevanjem spodbujajoča terapija, fizioterapija z ogledali, intervencije za izboljšanje senzorike, navidezna resničnost, vaje ponavljajočih se gibov in vaje mentalne aktivnosti. Uporaba omenjenih metod in tehnik je učinkovita pri izvajanju 30-60 minut dnevno, 5-7 dni tedensko. V prihodnosti bo verjetno ustvarjen jasen in učinkovit protokol fizioterapevtske obravnave bolnika po možganski kapi, trenutno pa na podlagi zbrane literature ni možno podati drugega kot priporočila glede učinkovitosti metod in tehnik.
Ključne besede: možganska kap, rehabilitacija, možganska, fizioterapija
Objavljeno: 07.07.2020; Ogledov: 7; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (919,14 KB)

6.
7.
Od ideje do patenta
Peter Cokan, 2009

Ključne besede: patent, izum, industrijska lastnina, patentne baze, poslovna skrivnost, licenciranje
Objavljeno: 07.07.2020; Ogledov: 8; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

8.
9.
Impact of circular economy as the EUʼs ambitious policy
Urška Fric, 2019

Opis: The article describes the role of legislative and legal framework which brought about a new approach to waste management through the concept of circular economy, and its drivers. We explicitly focus on the impact of ambitious EU environmental policy and its financial support from the European Commission (EC) which helped social actors recognize not only the ecological, but also the economic and social benefits of the circular economy. Over 50 actions under the “Circular Economy Action Plan” launched in 2015 have been delivered or are being implemented in this period in European Union (EU). Through overview of the EU’s ambitious policy, best practice of the circular economy in the world and status quo in circular economy at EU level we also show the circular economy is nowadays a crucial megatrend and there is still needed to increase up action at EU level, provide the competitive advantage it brings to EU economy and close the loop. Beside impact of ambitious EU environmental policy article focuses on the Cultural Political Economy (CPE) approach as a political economy approach with the purpose for explaining the role of legislative and legal framework as a mechanism for selection and retention of the paradigm of circular economy.
Ključne besede: circular economy, European Commision, policy, Europe 2020, Cultural Political Economy, status quo
Objavljeno: 06.07.2020; Ogledov: 9; Prenosov: 4
URL Celotno besedilo (0,00 KB)

10.
Public policy instrument evaluation in service of enabling grand strategy discourse
Alenka Pandiloska Jurak, 2019

Opis: The purpose of the article is to illustrate the problem of public policy evaluation in regards to the availability of the information. By that, we want to warn about the issue of a disabled discourse of relevant social groups and institutions in the European Union. For this article, we evaluate public policy instrument H2020. The evaluation covers the availability of the data, that should enable interim and ex-post evaluation. The article offers a soulution to the emerging issue. Through the prism of Cultural political economy, the evaluation results also indicate the issue of Europe 2020 instruments retention. Consistency and transparency are not needed only throughout the different policies and strategy goals but also throughout their retention to assure the set goals.
Ključne besede: Cultural Political Economy, Europe 2020, evaluation, discourse, horizon, indicators, policy analysis
Objavljeno: 06.07.2020; Ogledov: 12; Prenosov: 1
URL Celotno besedilo (0,00 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh