Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv mobinga na delo zaposlenih s primerom
Nina Plaskan, 2014

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mobing, psihično nasilje, žrtve nasilja, zaposleni, javna uprava, izvajalci nasilja
Objavljeno: 05.09.2017; Ogledov: 2998; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (3,02 MB)

2.
3.
4.
5.
Pojavnost nasilja na delovnem mestu med zaposlenimi v občinah koroške regije
Petra Oserban, 2019

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: medosebni odnosi, nasilje, zaposleni, občina, preprečevanje nasilja, komuniciranje
Objavljeno: 16.01.2020; Ogledov: 1165; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

6.
Zaščita žrtve pred nasilnežem - storilcem kaznivega dejanja nasilje v družini
Gorazd Benotič, 2020

Opis: Kljub današnji razmeroma dobri zaščiti žrtev nasilja v družini v Republiki Sloveniji pred vsemi deviantnimi ravnanji še vedno ostane dvom, ali so organi pregona storili vse potrebno, da je žrtev nasilja v družini dovolj obvarovana pred nasilnežem in ali bi lahko še kako drugače pripomogli k boljši zaščiti le-te. V slovenski zakonodaji je nasilje v družini opredeljeno v Zakonu o preprečevanju nasilja v družini, nasilje v družini kot kaznivo dejanje v Kazenskem zakoniku, nasilje v družini kot prekršek v Zakonu o varstvu javnega reda in miru, nasilje v družini v Zakonu o kazenskem postopku in nasilje v družini v Zakonu o nalogah in pooblastilih policije. Kot je opredeljeno v Zakonu o preprečevanju nasilja v družini, je nasilje v družini vsaka uporaba fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana proti drugemu družinskemu članu, kakor tudi zanemarjanje družinskega člana ne glede na starost, spol ali katerokoli drugo osebno okoliščino žrtve ali povzročitelja nasilja. Za žrtev nasilja v družini se po Kazenskem zakoniku šteje vsaka oseba, ki je z nasilnežem oziroma storilcem v kakršnikoli povezavi in živita v skupnem gospodinjstvu. Država je skladno z domačo in mednarodno zakonodajo zavezana nuditi varnost in zaščito šibkejšim državljanom pri zaznavi nasilja v družini, kar je posebnega pomena, saj se kazenskopravni sistem bolj ali manj ukvarja le s storilci deviantnih ravnanj, žrtve teh dejanj pa se nekako zasenčijo oziroma se nanje neuradno pozabi. Razlog za izbor teme je zanimivost, aktualnost in nedorečenost raziskovalnega vprašanja, kar bo vodilo čez vso magistrsko delo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: nasilje v družini, žrtev, nasilnež, prepoved približevanja, zaščita žrtev nasilja v družini
Objavljeno: 10.03.2021; Ogledov: 770; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

7.
Dejavniki tveganja za nasilje nad ženskami
Janja Nemanič Dulmin, 2015

Opis: Družina kot osnovna celica družbe, je skupnost družinskih članov, ki jim nudi zavetje, varnost in ljubezen. A kljub temu prihaja tudi v družini do nasilja med/nad družinskimi člani, običajno tistimi, ki so šibkejši in se ne morejo braniti. Ker je družina dela zasebne sfere v družbi, je nasilje, ki se dogaja v njej skrito očem javnosti. Nasilje v družini je pogost in kompleksen pojav, pri katerem ena oseba izvaja nadzor in prevlado nad drugo osebo. Nasilje nad ženskami je ponavljajoče se dejanje, storjeno s strani osebe, ki žrtev pozna. Sčasoma lahko nasilje preide do stopnje, da so žrtve tudi otroci ali starejši, ki živijo v isti družini. Žrtev nasilja potrebuje veliko podpore, saj mora sama spregledati dejstvo, da živi v nasilnem odnosu in se temu upreti, ob čemer se lahko posluži pomoči pristojnih organov in institucij, ki delujejo v boju proti nasilju v družini. Velikokrat pa se dogaja, da zaradi groženj s strani nasilneža, slednji ostane neprijavljen in nekaznovan. Nasilje nad ženskami ima več oblik, ki žrtev spremljajo ob vsakem nasilnem vedenju partnerja, posledice pa so dolgotrajne in nepopravljive, saj žrtev potrebuje veliko časa za ponovno utrditev lastnega življenja. V magistrski nalogi natančneje raziskujemo pojav nasilja nad ženskami ter tveganje za pojav slednjega, na kar v veliki meri vplivajo družinsko (ne)življenje, neenakost porazdelitve moči, alkohol in prepovedane substance, družbena (ne)tolerantnost do nasilja, ljubosumje, brezposelnost, zgodovina nasilja in prijava nasilja pristojnim organom.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: nasilje v družini, dejavniki, oblike, posledice, pomoč žrtvam nasilja, magistrske naloge
Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 281; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

8.
Nasilje nad otroki v družini kot dejavnik tveganja za razvoj težav v duševnem zdravju
Teja Boštjančič, 2020

Opis: Magistrsko delo z naslovom »Nasilje nad otroki v družini kot dejavnik tveganja za razvoj težav v duševnem zdravju« obravnava nasilje nad otroki v družini in posledice v duševnem zdravju. Cilj magistrskega dela je ugotoviti, kakšne posledice v duševnem zdravju, tako v otroštvu kot v odraslosti, ima lahko posameznik, ki je bil v otroštvu izpostavljen nasilju v družini. Vsebina magistrskega dela je razdeljena na tematske sklope. V prvem delu je predstavljena družina kot sistem, funkcije družine, vzgojni stili, teorija navezanosti ter nasilje v družini. Opredeljene so vrste nasilja v družini, povzročitelji nasilja in ranljive skupine. V osrednjem delu magistrskega dela je predstavljeno in opredeljeno nasilje nad otroki v družini ter opisane oblike oziroma vrste nasilja. V osrednjem delu naloge so prav tako opisane posledice nasilja nad otroki v družini. Predstavljene so težave v duševnem zdravju otroka, ki so posledica nasilja v družini, ter anksioznost in depresija v odraslosti kot posledica izkušnje z nasiljem v družini v otroštvu. Anksioznost in depresija ter nasilje nad otroki v družini so prikazani kot dejavnik tveganja za razvoj anksioznosti in depresije v odraslosti. Zadnji del magistrskega dela je empirični in prinaša študijo primera. Predstavljen je primer odraslega moškega, ki je imel v otroštvu izkušnjo z nasiljem v družini, v odraslosti pa ima težave z anksioznostjo in občasnimi depresivnimi obdobji. Podatki so zbrani s pomočjo dveh nestrukturiranih intervjujev in enega delno strukturiranega intervjuja ter analizirani in interpretirani na podlagi kvalitativne analize. Na podlagi preučevanja literature, raziskovanja ter izvedbe študije primera ugotavljamo, da nasilje nad otroki v družini vpliva na razvoj težav v duševnem zdravju v otroštvu, kot tudi v odraslosti. Osebe, ki so bile v otroštvu izpostavljene nasilju v družini, pa imajo večjo možnost za razvoj težav z anksioznostjo in depresijo v odraslosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: družina, nasilje, otroci, posledice nasilja, anksioznost, depresija, magistrske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 371; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

9.
Pojav medvrstniškega nasilja med osmošolci v Sloveniji
Jerneja Artnik, 2021

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: medvrstniško nasilje, deviantnost, osnovna šola, dejavniki medvrstniškega nasilja, ICCS, komuniciranje
Objavljeno: 05.11.2021; Ogledov: 213; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1010,64 KB)

10.
Vpliv primarne družine na nasilje v sekundarni družini
Vesna Mesec, 2022

Opis: Nasilje v družini predstavlja kompleksen družbeni pojav. Pojavlja se v vseh obdobjih zgodovine in na vseh geografskih področjih, ne glede na etnično, filozofsko in versko pripadnost posamezne družine, v kateri do nasilja prihaja. Na dejanja nasilja v družini vplivajo številni dejavniki. Doktorska disertacija obravnava izsledke raziskave opravljene z globinskim intervjuvanjem laičnih posameznikov in raziskave opravljene s pregledom državno tožilskih spisov. Raziskavi sta usmerjeni v povezanost med nasiljem v sekundarni družini in primarno družino. Ugotovljeno je bilo, da prisotnost preteklega nasilja v primarni družini vsaj enega člana sekundarne družine vpliva na večjo izpostavljenost sekundarne družine nasilju ter da aktualni odnos z negativnim predznakom med članom primarne družine in članom sekundarne družine vpliva na večjo aktualno izpostavljenost sekundarne družine nasilju v družini. Ob opravljenih raziskavah obrobno zbrani podatki so pripeljali do zaključka o statistično pomembni povezavi med povečano oz. zmanjšano toleranco do nasilja posameznika, kot posledico izkušnje nasilja iz primarne družine, ter odločitvijo posameznika za kasnejše oz. hitrejše kontaktiranje organov pregona ob nasilju v sekundarni družini. Ugotovljeno je bilo, da pretekli in aktualni vpliv primarne družine na nasilje v sekundarni družini predstavljata pomembna dejavnika pojava nasilja v družini. Ugotovitve doktorske disertacije nudijo podlago zakonodajni veji oblasti pri iskanju ustreznih sistemskih in zakonskih rešitev pri zagotavljanju ustrezne obravnave pojava nasilja v družini ter izhodišče za obravnavo vplivnikov nasilja znotraj posamezne družine z uporabo strategije sestavljanke.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: primarna družina, sekundarna družina, nasilje v družini, vpliv izkušnje nasilja v družini, strategija sestavljanke, kazniva dejanja
Objavljeno: 22.02.2022; Ogledov: 161; Prenosov: 0

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh