Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 89
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
1.
Podjetništvo v času covida 19
Nina Halilović Pavlin, 2024, ni določena

Opis: Diplomsko delo obravnava vpliv epidemije covid-19 na podjetniško okolje v Sloveniji. Epidemija je imela široke posledice na gospodarstvo, podjetja in posameznike ter privedla do številnih izzivov, vključno z izgubo delovnih mest, zapiranjem podjetij in gospodarskimi pretresi. Podjetja so se soočala z različnimi posledicami, nekatera so potrebovala zunanjo pomoč za preživetje, medtem ko so se druga uspela prilagoditi in celo napredovati v času krize. V odziv na krizo je država sprejela ukrepe za podporo gospodarstvu in podjetjem, med drugim tudi z uvedbo zakona o podpornem okolju za podjetništvo. Empirični del diplomske naloge predstavlja analizo podjetniškega okolja v Sloveniji med epidemijo covid-19, pri čemer se osredotoča na spremembe v poslovanju podjetij, ukrepe države za blažitev vpliva krize ter odzive podjetij na novo situacijo.
Ključne besede: podjetništvo, Slovenija, covid 19, ekonomska kriza, reorganizacija
Objavljeno v ReVIS: 21.05.2024; Ogledov: 188; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (22,40 MB)

2.
Vpliv telesne aktivnosti na duševno zdravje v povezavi s Covid-19 pri študentih na Visokošolskem zavodu Fizioterapevtika
Alja Tovornik, 2024, magistrsko delo

Opis: Uvod in namen: V magistrski nalogi predstavljamo pomen telesne aktivnosti za duševno zdravje, zlasti v kontekstu pandemije Covid-19. Namen je bil proučiti učinke telesne aktivnosti na telo in duševno zdravje ter oceniti vpliv pandemije. Cilj magistrske naloge je potrditi povezavo med telesno aktivnostjo in duševnim zdravjem ter vpliv pandemije na njiju. Metode: Uporabljen je anonimni anketni vprašalnik, sestavljen iz 28-ih vprašanj, ki je vseboval demografske podatke, dva standardizirana vprašalnika (Mednarodni vprašalnik telesne dejavnosti – IPAQ-SF in Vprašalnik duševnega zdravja – MHC-SF) ter vprašanja, ki se nanašajo na objektivno doživljanje razmer med Covid-19. Povezavo z vprašalnikom smo anketirancem poslali na njihove elektronske naslove. Rezultati: Telesna aktivnost ni statistično pomembno vplivala na duševno zdravje študentov. Prav tako ni statistično pomembnih razlik v telesni pripravljenosti in stopnji telesne aktivnosti pred in med pandemijo. Anketiranci občutenje stresa in kakovost življenja ocenjujejo v enaki meri kot pred pandemijo. Uporabnost: Rezultate raziskave lahko uporabimo kot ključen argument za implementacijo telesne aktivnosti vsakdana študentov in splošne populacije. Ukrepi za zdrav življenjski slog so še posebej pomembni v kriznih situacijah, kot je bila pandemija Covid-19. Omejitve: Majhen vzorec anketirancev in možna pristranskost. Raziskava je bila opravljena v času normaliziranja Covid-19 situacije.
Ključne besede: Telesna aktivnost, vadba, duševno zdravje, fizioterapija, Covid-19.
Objavljeno v ReVIS: 10.05.2024; Ogledov: 232; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

3.
Mladi kot potrošniki v času epidemije covida-19
Martina Iskra, 2024, ni določena

Opis: Četudi so spremembe edina stalnica v življenju, si nismo znali pojasniti, da se lahko zgodi sprememba, ki ohromi ves svet. Nenadoma se je vse ustavilo. Življenja kot smo ga poznali, ni bilo več. Pojavil se je covid-19. Da bi se uspešno spopadli z virusom, so bili tako v Sloveniji kot tudi po svetu uvedeni številni ukrepi, ki so se prilagajali na epidemiološko situacijo v državi in širši regiji. Imeli smo dostop le do storitev, s katerimi je bila zagotovljena preskrba z osnovnimi življenjskimi potrebščinami. Vse ostale, ki sicer niso življenjskega pomena, imajo pa veliko in pomembno vlogo v našem življenju, pa so bile ukinjene. Gre za možnosti, s katerimi si povečujemo kakovost življenja, in šele takrat, ko te storitve niso bile več dosegljive, smo opazili, da jih dejansko pogrešamo. K tem lahko uvrščamo osebne, razvedrilne, športne in druge storitve. Ne glede na vse omejitve smo ugotovili, da smo ljudje zelo prilagodljivi, saj smo se težavam hitro prilagodili, vsak na svoj način, pri tem pa pridobili nove navade, vedenja in rutine. Vse navedeno so tudi rezultati naše raziskave.
Ključne besede: covid-19, potrošniki, storitev, izdelek, nakupne navade
Objavljeno v ReVIS: 21.04.2024; Ogledov: 229; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (4,24 MB)

4.
PERCEPCIJE ŠTUDENTOV GLEDE ŠTUDIJA NA DALJAVO IN HIBRIDNEGA IZOBRAŽEVANJA
Lejla Kasumovic, 2024, ni določena

Opis: Študij na daljavo, ki ima sicer dolgo zgodovino, je z izbruhom epidemije Covid-19 doživel preobrazbo. Tradicionalno izobraževanje, ki temelji na fizični prisotnosti v učilnicah, je bilo prisiljeno preiti na digitalne platforme. Študij na daljavo se je izkazal za ključno rešitev v času, ko so bile fizične institucije zaprte, omogočal je kontinuirano izobraževanje z uporabo spletnih učilnic in videopredavanj. Hibridna oblika študija, ki združuje elemente študija na daljavo in tradicionalnega študija, študentom omogoča večjo prilagodljivost in interakcijo s profesorji ter sošolci. V diplomski nalogi smo obravnavali percepcije študentov Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici o študiju na daljavo med epidemijo Covid-19 in o hibridni obliki študija po epidemiji. Raziskava je vključevala študente dodiplomskega univerzitetnega študijskega programa Socialni menedžment, pri čemer smo zajeli tako domače kot tuje študente. Za namen izvedbe raziskave smo uporabili kvalitativno metodo raziskovanja, in sicer metodo fokusnih skupin. Raziskava je pokazala, da so se med epidemijo Covid-19 percepcije študentov razlikovale, od izgube motivacije in potrebe po socializaciji pri študiju na daljavo do cenjenja tradicionalnega izobraževanja zaradi omejitev, ki jih prinaša študij na daljavo. Hibridni model izobraževanja je nekaterim študentom prinesel olajšanje in prilagodljivost, drugim pa dodatne izzive. Kljub temu so študenti priznali, da brez izkušenj s študijem na daljavo ne bi izbrali hibridnega izobraževanja. Kljub temu da raziskava ni odkrila večjih razlik v izkušnjah med domačimi in tujimi študenti, so slednji pogosteje izbrali hibridno obliko. V zaključku raziskava predlaga nadaljnje raziskovanje hibridnega izobraževanja, saj le-to predstavlja relativno novo prakso v slovenskem izobraževalnem sistemu. To odpira vprašanja o dolgoročnih vplivih in učinkovitosti te oblike študija v primerjavi s tradicionalnimi pristopi in nakazuje, kako bo to vplivalo na prihodnje generacije študentov ter oblikovanje izobraževalnih sistemov po svetu.
Ključne besede: Epidemija Covid-19, študij na daljavo, hibridno izobraževanje, online, percepcije.
Objavljeno v ReVIS: 17.04.2024; Ogledov: 266; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

5.
Timsko delo v enotah Centra za socialno delo Celje : magistrska naloga
Anja Švegler, 2024, magistrsko delo

Ključne besede: timsko delo, vodja, vodenje, Covid-19, management znanja
Objavljeno v ReVIS: 11.03.2024; Ogledov: 253; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (627,47 KB)

6.
Pravica do zasebnosti in posegi vanjo med pandemijo covida-19 (obdobje do leta 2022) : magistrsko delo
Neža Križaj, 2024, magistrsko delo

Opis: Pravica do zasebnosti je v današnjem času ena izmed bolj strogo varovanih človekovih pravic. Sama pravica, kot jo poznamo danes, se je razvila šele s pojavom zahodnega kapitalizma, torej v 18. stoletju, in se izrazito veže na nastanek individualizma. Čeprav gre pri zasebnosti za obsežen pojem, pa se njen obseg s časom ni širil, temveč ožil. Danes bi lahko rekli, da je pravica čedalje bolj omejena in kot vrednota v družbi izgublja pomen. Na eni strani zasebno sfero »ogroža« država, še večji vpliv nanjo pa ima družba. Z modernimi tehnologijami se je razvil pojav, imenovan družba nadzora. Posegi in vplivi družbe na zasebnost posameznika so bistveno bolj problematični kot vplivi države – sploh na področju informacijske zasebnosti.1 Potemtakem lahko zaključimo, da generalne, enotne definicije zasebnosti in pravice do zasebnosti pravzaprav ni. Glavni vzrok je v tem, da je pravica relativna, subjektivna, spremenljiva in kontekstualna. Vsak izmed nas ima glede zasebnosti drugačna prepričanja in pričakovanja. 2 Drugi glavni junak magistrskega dela je covid-19, bolezen, ki je dobesedno ustavila in spremenila svet do te mere, da še danes ne vemo točno, na kaj vse je vplivala in kakšne posledice je v svetu pustila. Osredotočili se bomo na ukrepe Slovenije, ki so bili izdani v času epidemije. Poskušali bomo najti tudi takšne, ki so mogoče posegali v samo pravico do zasebnosti. V svetovno epidemijo so bile vpletene tudi druge države, zato bo pregled ukrepov dal jasno sliko, kakšen pristop je določena država ubrala. Glede na analizirano literaturo in aktualne informacije lahko trdimo, da so bili določeni ukrepi organov sprejeti prehitro in brez dobrega premisleka, kako bodo na ljudi vplivali. Vendar moramo po drugi strani v prihodnost gledati pozitivno. Virus je bil omejen in z vsako mutacijo je postajal šibkejši. Kot družba smo lahko ponosni na to, kako smo stopili skupaj, ko je bilo to najbolj pomembno.
Ključne besede: covid-19, epidemija, ukrepi, zasebnost, človekova pravica
Objavljeno v ReVIS: 19.02.2024; Ogledov: 367; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (2,66 MB)

7.
Zadovoljstvo kupcev z zasebnovarnostnim podjetjem v času veljave ukrepov v situaciji COVID-19 : magistrsko delo
Saša Ljubišić, 2023, magistrsko delo

Opis: Situacija COVID-19 je spremenila življenja ljudi po vsem svetu, zato tudi Slovenija ni bila imuna na spremembe. Varnostniki so čez noč poleg varovanja ljudi in premoženja začeli opravljati tudi druga dela, za katere niso imeli ustrezna znanja. Vlada je tedensko sprejemala nove Odloke za zajezitev epidemije COVID-19. Zasebno varovanje je v situaciji COVID-19 pridobilo čisto novo, zelo pomembno, funkcijo opravljanja dela varovanja ljudi in premoženja, kajti na podlagi dveh anket in intervjujev smo ugotovili, da so varnostniki v situaciji COVID-19 varovali predvsem zdravje ljudi. Povpraševanje varnostnikov se je v času veljave ukrepov v situaciji COVID-19 povečalo. Najpogosteje so zasebnovarnostna podjetja varnostnike usposabljala v pisni obliki preko elektronske pošte ob vseh spremembah vladnih ukrepov za zajezitev epidemije COVID-19, da so lahko nemoteno, strokovno in učinkovito opravljali varovanje na različnih objektih. Zasebnovarnostna podjetja so se hitro organizirala v situaciji COVID-19 in redno spremljala na novo sprejete odloke vlade za zajezitev epidemije COVID-19 in jih ažurno prenašala na svoje zaposlene. V večini zasebnovarnostnih podjetjih so varnostnike usposabljali izključno na teme povezane s COVID-19, najpogosteje v pisni obliki preko elektronske pošte. Vsi naročniki zasebnovarnostnih storitev v večjih trgovskih centrih v Ljubljani (Supernova Ljubljana Šiška, Supernova Ljubljana Rudnik, Citypark Ljubljana, E. Leclerc Ljubljana in Aleja, nakupovalno središče Ljubljana Šiška) so bili z delom varnostnikov zadovoljni. Fokusirali smo se tudi na zadovoljstvo obiskovalcev v večjih trgovskih centrih po Ljubljani, ker je fluktuacija obiskovalcev v Ljubljani največja. Obiskovalci so bili v večini zadovoljni z varnostniki, ki so opravljali varovanje ljudi in premoženja v času veljave ukrepov v situaciji COVID-19. Varnostniki so uporabili več ukrepov varnostnika v situaciji COVID-19. Večkrat kot v primerjavi z obdobjem pred COVID-19 so preprečili vstop v objekt obiskovalcem, tokrat zaradi neupoštevanja ukrepov COVID-19, vendar niso večkrat uporabili ukrepa zadržanja osebe in fizične sile v času situacije COVID 19. Največkrat so varnostniki zoper obiskovalce na različnih objektih po Ljubljani uporabili ukrep varnostnika – opozorilo.
Ključne besede: zasebno varovanje, zasebnovarnostna podjetja, ukrep, odlok, situacija COVID-19, zadovoljstvo, povpraševanje
Objavljeno v ReVIS: 18.01.2024; Ogledov: 372; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

8.
Analiza problematike slovenskih čezmejnih delovnih migrantov v času COVID-19 na meji z Republiko Avstrijo : magistrsko delo
Marjetka Bradač, 2023, magistrsko delo

Opis: Pandemija virusa SARS-CoV-2 in posledično bolezni COVID-19 je imela za posledico sprejemanje ukrepov na podlagi dogajanja in prilagajanja situaciji ter sprejemanje omejitev in ukrepov, ki se jih je bilo treba držati. Pogostost sprememb zakonodaje je bilo težko obvladovati. Od prebivalstva sta se zahtevali prilagodljivost ter velika mera ozaveščenosti in razumevanja. Še posebej je bilo to problematično za čezmejne delovne migrante. Zanje se je bolj ali manj uspešno spoprijemanje Slovenije in Avstrije s pandemijo izkazalo za oviro, ki so jo morali premagovati vsakodnevno, da so lahko obdržali delovno razmerje v Avstriji. Pogoji prestopa meje so se spreminjali iz dneva v dan, kar je čezmejnim delovnim migrantom oteževalo odhod na delo. V magistrskem delu je skozi proučevanje odzivanja Slovenije in Avstrije ter Evropske unije na epidemijo COVID-19 na eni strani odgovorjeno na vprašanje, kaj je to pomenilo za množico čezmejnih delovnih migrantov oziroma za uresničevanje njihove pravice do dela, in na drugi strani na vprašanje, kako so se ti odzvali pri uveljavljanju ukrepov v boju z epidemijo in s tem ohranjali možnost opravljanja dela v tujini. Posredno je s tem omogočena možnost vpogleda v nekatere vidike kriznega vodenja države (odzivanje na grožnje zdravju) in v svojstveno problematiko dela slovenskih državljanov, ki opravljajo svoje delo v tujini.
Ključne besede: COVID-19, čezmejni delovni migranti, prestop meje, sprememba zakonodaje, ukrepi
Objavljeno v ReVIS: 18.01.2024; Ogledov: 324; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (4,58 MB)

9.
10.
Obvezno cepljenje kot pogoj za vrnitev k ustaljenemu načinu življenju : magistrsko delo
Zarja Bregant, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je predstavljeno in analizirano zlasti razmerje posameznikove pravice do odločanja o lastnem telesu na primeru cepljenja in dolžnosti države, da poskrbi za splošno javno zdravje in varnost vseh svojih državljanov. Pandemija Covid19 je tako Slovenijo kot celoten svet postavila pred novo krizo in veliko preizkušnjo. Slovenija je imela tu veliko srečo, da je del velike družine Evropske unije, ki se je kot celota zelo hitro in enotno odzvala na ta, takrat naznan pojav. Države članice Evrope unije so tako med drugim tudi skupaj sprejele enotno »zeleno prepustnico«, kot znotraj Evropske unije povsod priznano potrdilo o prebolelosti, cepljenju ali testiranju, ki naj bi med države vrnilo stanje pred pandemijo. V Sloveniji se je sam interes za cepljenje izredno spreminjal, sprva so bile vrste pred cepilnimi centri, cepiv je zmanjkovalo, čez čas, ko so se začele pojavljati razne teorije zarote in se je samo cepljenje začelo izredno politizirati, je število cepljenj izredno padalo in Slovenija je pristala na skorajšnjem dnu po precepljenosti v Evropski uniji. Skozi magistrsko nalogo je zlasti analizirana zakonodaja na področju cepljenja v Sloveniji, ki je pripravljena na podlagi primerjave z urejenostjo tega področja v naših sosednjih državah ter v tujini. Obravnavano je vprašanje spoštovanja ukrepov ter navodil Vlade ter stroke v Sloveniji, kot mladi demokraciji, ter na Danskem, kot starejši, zrelejši demokraciji. Dobršni del magistrske naloge je namenjen tudi analizi sodbe uveljavitve PC pogoja v javni upravi ter analiza podobnih sodb v tujini. Predvsem se je pri magistrskem delu analiziralo, če se države, ki so bolje precepljene, prej lahko vrnejo k normalnem načinu življenja, kar je v zaključku tudi povezano z v začetku postavljenim vprašanjem. Do odgovorov na hipoteze, ki so bili zastavljeni v začetku, je delo prišlo s pomočjo različnih metod.
Ključne besede: Covid-19, cepljenje, pravica do samoodločbe, dolžnost zagotovitve javnega zdravja, PC pogoj v javni upravi
Objavljeno v ReVIS: 12.12.2023; Ogledov: 498; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (575,08 KB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh