1. Pravna narava evropskega zelenega dogovora in njegovo uresničevanje v Sloveniji : magistrsko deloLea Čejvanovič, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je obravnavana tematika pravne narave evropskega zelenega dogovora in njegovega uresničevanja v Sloveniji. Magistrsko delo predstavlja podnebne spremembe skozi zgodovino ter kako se je mednarodno začelo pravno varovati okolje. Predstavljen je tudi zgodovinski razvoj mednarodnega varstva okolja. Magistrsko delo obravnava varstvo okolja v Evropski uniji, predstavlja evropsko okoljsko politiko, njeno pravno podlago, načela, nastanek in razvoj. Analiziran je evropski zeleni dogovor, in sicer njegova pravna ureditev v okviru EU, vse glavne direktive in uredbe, ki so nastale v povezavi z evropskim zelenim dogovorom, ter v okviru tega predstavljena nova evropska podnebna pravila. Predstavljena je tudi Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 ter zakonodaja za obnovo narave. Predstavljen je sveženj "Pripravljeni na 55", pravno varstvo evropskega zelenega dogovora in njegovo uresničevanje v praksi, izzivi in problemi, s katerimi se srečujemo v praksi, ter kako uspešno ali neuspešno Evropska unija sledi tem postavljenim ciljem. Raziskana je slovenska nacionalna zakonodaja s področja varstva okolja ter Nacionalni načrt za okrevanje in odpornost Republike Slovenije. Predstavljena je tudi prihodnost evropskega zelenega dogovora in možne rešitve pred podnebnimi spremembami ter kako se države po vsem svetu globalno najbolje soočajo s podnebnimi spremembami.
Ključne besede: evropski zeleni dogovor, pravo varstvo okolja, podnebne spremembe, Slovenija, Evropska unija
Objavljeno v ReVIS: 02.10.2024; Ogledov: 95; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (1,03 MB) |
2. Ekonometrična primerjalna analiza petih ekonomskih spremenljivk za Slovenijo in državo EU - Hrvaško, od leta 2005 daljeMarko Magdič, 2024, ni določena Opis: Za namene lažjega trgovanja so se že v preteklosti nekatere države začele povezovati ter sklepati razne sporazume. Dogajanja v svetovnem gospodarskem prostoru zaznamujejo vse hitrejše spremembe, pospešene procese internacionalizacije in globalizacije, posledično so zaradi lažjega sodelovanja in zmanjševanja trgovinskih ovir nastale integracije. Ena od teh je tudi Evropska unija (EU), katere članici sta tudi Slovenija in Hrvaška. Z željo, da bi razumel vpliv takšne integracije na gospodarstvo posamezne članice, nameravam primerjati nekatere makroekonomske spremenljivke. Glavni cilj raziskave je identificirati vzorce in povezave med ključnimi ekonomskimi kazalci ter razumeti, kako se gospodarske spremenljivke odražajo v obeh državah.
Raziskava zajema pet ključnih ekonomskih spremenljivk: stopnjo rasti bruto domačega proizvoda, stopnjo inflacije, število brezposelnih, višino povprečne bruto plače in vrednosti nepremičnin. Ekonometrične metode bodo uporabljene za analizo teh spremenljivk in identifikacijo vzročnih povezav med njimi. Poseben poudarek bo na primerjalni analizi trendov in razlik med Slovenijo in Hrvaško ob upoštevanju njunega članstva v EU, z analizo vpliva nekaterih ekonomskih spremenljivk na stanje cen nepremičnin v opazovanem obdobju.
Ključni rezultati prispevajo k boljšemu razumevanju gospodarskega razvoja obeh držav v kontekstu evropskega okolja. Hkrati pa bo raziskava nudila informacije in vpogled v potencialne izzive ter priložnosti, s katerimi se soočata Slovenija in Hrvaška v globalnem ekonomskem sistemu. Analiza bo pomagala razumeti vplive gibanja makroekonomskih spremenljivk na cene nepremičnin in s tem omogočila predpostavko o vplivu državnega gospodarstva na cene nepremičnin, ki velja za dokaj neraziskano področje.
S tem poglobljenim pristopom k ekonometrični analizi se pričakuje, da bo naloga prispevala k razširjenemu razumevanju ekonomskega položaja obeh držav ter k izboljšanju informiranosti o njunem gospodarskem razvoju.
Ključne besede: Evropska unija, nepremičninski trg, makroekonomske spremenljivke, bruto plača, regresijska analiza
Objavljeno v ReVIS: 15.09.2024; Ogledov: 161; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,40 MB) |
3. EVROPSKA UNIJA IN VZPON EVROSKEPTICIZMAUrša Zver, 2024, ni določena Opis: Evropska unija (EU) je skupnost narodov, ki je zrasla na temelju skupne identitete, pripadnosti med ljudmi v širšem evropskem prostoru. Evropejci iz različnih držav članic imamo skupne vrednote, kulturo, bogato zgodovino in kulturno dediščino, simbole in institucije EU, svobodo gibanja ter cilje, ki so značilni za Evropo. EU pa temelji tudi na raznolikosti in ne izključuje nacionalnih identitet. Le kot taka lahko uresničuje svoje poslanstvo. Kljub temu pa prihaja do različnih kriz, ki ne pestijo samo držav članic, temveč tudi EU kot skupnost. Z njimi je povezan tudi pojav, ki ga imenujemo evroskepticizem. V magistrski nalogi po teoretičnem delu o EU analiziramo evropske volitve od 2004 do 2019. V Evropskem parlamentu se redno oblikujejo tudi evroskeptične politične skupine. Osredotočimo se zlasti na analizo vzpona evroskepticizma in vzroke zanj. Evroskepticizem je najvišjo raven, odkar obstaja EU, dosegel leta 2008, takoj po splošni finančni krizi. Ta kriza je privedla do najvišjega nezaupanja v EU in nezadovoljstva z delovanjem njenih institucij. EU je kljub temu ostala stabilna, čeprav je kasneje izgubila še pomembno članico, tj. Združeno kraljestvo, članico od 70. let. Veliko vlogo pri tem so odigrale migracije, tako legalne kot ilegalne. Migrantska kriza pa je privedla do ponovnega porasta nezaupanja v EU in porasta evroskepticizma. Posledično se to konstantno izraža v nizki udeležbi na evropskih volitvah (v primerjavi z udeležbo nacionalnih volitev) in z vzponom evroskeptičnih strank.
Ključne besede: Evropska unija, finančna kriza, evroskepticizem, migracije, brexit, evroskeptične stranke
Objavljeno v ReVIS: 13.08.2024; Ogledov: 244; Prenosov: 4
Celotno besedilo (5,17 MB) |
4. Predstavitev in analiza dogovorov o brexitu : magistrsko deloGašper Jarkovič, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava trenutno najbolj pereč dogodek v letu 2020 v okviru politike, in sicer izstop države članice iz Evropske unije. Kot je sprva kazalo in bilo tudi mišljeno, naj bi 50. člen PEU, ki ureja izstop pogodbenice iz Evropske unije, ostal zgolj mrtva črka na papirju, vendar pa se je v letu 2020 izkazalo, da navedeno mišljenje in »tolmačenje« ni bilo pravilno, saj se je ravno to zgodilo. Velika Britanija je že v letu 2017 po veliki imigrantski krizi napovedala izstop iz Evropske unije, vendar pa so sprva vsi mislili, da gre zgolj za napovedi brez učinka. V letu 2019 oz. kasneje v letu 2020 pa je Velika Britanija svoje napovedi uresničila ter tako prekinila članstvo v EU ter skladno s 50. členom PEU izstopila iz Evropske unije. Od leta 2017, ko je Velika Britanija napovedala izstop iz Evropske unije, so na dnevni ravni potekala pogajanja med Veliko Britanijo in Evropsko unijo, na kakšen način bo Velika Britanija izstopila iz Evropske unije, ali bo to »soft« ali »hard« brexit. Sprva je kazalo, da bo Velika Britanija izstopila iz Evropske unije brez kakršnih koli dogovorov, vendar pa se je v postopku izkazalo, da bo Velika Britanija le sklenila dogovore in sporazume z Evropsko unijo, na podlagi česar bo tako svojim državljanom kot tudi državljanom EU omogočila lažji prehod na način življenja, kot je bil pred vstopom v Evropsko unijo. Sporazum sta pogodbenici podpisali 30. 12. 2020 v Bruslju. Ne glede na sprejeti Sporazum, pa bo izstop Velike Britanije prinesel veliko sprememb, saj bo izstop Združenega kraljestva z enotnega trga in carinske unije povzročil dodatne ovire za trgovino in čezmejno mobilnost ljudi in še marsikatere druge spremembe.
Ključne besede: Evropska unija, Velika Britanija, brexit, sporazum, izstop iz Evropske unije, 50. člen PEU, referendum
Objavljeno v ReVIS: 01.07.2024; Ogledov: 327; Prenosov: 21
Celotno besedilo (1,39 MB) |
5. Kako izkoristiti trgovinski sporazum med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom : magistrsko deloSabina Nepužlan Draksler, 2023, magistrsko delo Opis: S 1. januarjem 2021 je Združeno kraljestvo postalo tretja država. Izstop z enotnega trga oziroma iz carinske unije pomeni, da ni več prostega pretoka blaga in je to pri uvozu ali izvozu predmet carinskih kontrol in carinskih formalnosti, prav tako pa tudi kapitala, storitev ali ljudi. Državi si na podlagi sporazuma priznavata visoko stopnjo zaščite, ohranjata konkurenčne pogoje brez nepotrebnih ovir, številne ugodnosti in poenostavitve ter zelo svoboden dostop do trga, ki lajša gospodarsko sodelovanje. Kljub temu pa za podjetja to predstavlja soočanje s številnimi trgovinskimi ovirami, prilagoditvami na obeh straneh. Pestijo jih dodatni stroški, ki so povezani z inšpekcijskimi pregledi ali z dolgotrajnejšimi oziroma dražjimi potnimi stroški in zavarovanjem. Podpisnici sta gospodarsko druga za drugo zelo pomembni in njuno trgovanje ima zelo dolgoročne razsežnosti. Obravnavana tematika povezuje razvoj dogodkov, ki so bili povod za nastanek navedenega sporazuma, statistične prikaze gibanja blaga in pomembnost razumevanja ter predvsem koristi, ki jih prinaša preferencialno poreklo blaga. Magistrsko delo na podpisanem sporazumu med Združenim kraljestvom in Severno Irsko ter EU predstavi preferenciala trgovinska pravila, ki gospodarskim subjektom s pomočjo porekla blaga omogočajo pridobitev ugodnosti oziroma zmanjšanja uvoznih ali izvoznih dajatev. Prav tako s pomočjo trgovinskih tokov ugotavlja primerjavo med carinsko unijo in obdobjem po izstopu ter nakazuje možnost razvoja v prihodnosti.
Ključne besede: trgovinski sporazum, Združeno kraljestvo, Evropska unija, poreklo blaga, brexit
Objavljeno v ReVIS: 18.01.2024; Ogledov: 746; Prenosov: 33
Celotno besedilo (1,04 MB) |
6. Sodobna problematika odkrivanja in preprečevanja kartelnih sporazumov : magistrsko deloJan Bojović, 2023, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo ima namen bralcu pojasniti osnovne značilnosti kartelnih sporazumov; kaj sploh so, kako nastanejo ter kako vplivajo na gospodarstvo in potrošnike v sodobnem času. Kartel oziroma kartelni sporazum pomeni sporazum o usklajenem ravnanju ali sklepih podjetniških združenj, katerih namen je usklajevanje njihovega konkurenčnega ravnanja na trgu ali vplivanje na relevantne dejavnike konkurence s praksami, kot so določanje ali usklajevanje nakupnih ali prodajnih cen ali drugih pogojev trgovanja, vključno s pravicami intelektualne lastnine, razdelitev proizvodnih ali prodajnih kvot, delitev trgov in kupcev, dogovorjeno oddajanje ponudb, omejitve pri uvozu ali izvozu ali protikonkurenčni ukrepi zoper druga konkurenčna podjetja. Skupno ravnanje podjetij, ki lahko omejuje konkurenco, povzroča višje cene ali ovira vstop drugih podjetij na trg, je nezakonito. Takšni sporazumi se lahko štejejo za nezakonite, kadar konkurenti sodelujejo v taki meri, da njihovo delovanje ni več neodvisno, ali kadar sodelovanje konkurentom omogoča, da skupaj kopičijo tržno moč. Osrednje vprašanje, na katerega želi magistrsko delo podati odgovor, je vprašanje, ali je trenutna zakonodaja primerna za boj proti kartelnim sporazumom v sodobnem ekonomskem okolju, ki se mu prilagajata tudi narava in način delovanja kartelov. V magistrskem delu bosta izpostavljena predvsem i) delovanje kartelnih sporazumov, ki vplivajo na višanje cene izdelkov in storitev, v obdobju visoke inflacije na trgu, in ii) delovanje kartelnih sporazumov s pomočjo računalniških algoritmov, ki podjetjem olajšajo doseganje in ohranjanje tajnih dogovorov brez formalnega sporazuma ali človeške interakcije. Tipičen primer so algoritmi, ki samodejno prilagajajo (višajo) cene izdelkov glede na cene konkurentov. Postavljene hipoteze bodo v magistrskem delu preverjene s pomočjo deskriptivne in primerjalne metode, ki se bo izrazila predvsem v analizi sodne prakse organov v Sloveniji in EU. Podjetja vedno iščejo načine, kako zmanjšati konkurenco na trgu. Izhajajoč iz zgoraj opisane problematike bo namen magistrskega dela opredeliti se do vprašanja, ali je trenutna zakonodaja primerna za prepoznavanje kartelnega delovanja v negotovih ekonomskih časih in za prepoznavanje novih oblik kartelnih delovanj v digitalnem svetu. Na podlagi odgovora na to problematiko se lahko razvije misel o tem, kako prilagoditi konkurenčno zakonodajo oziroma ali je to sploh potrebno.
Ključne besede: kartelni sporazum, kartel, inflacija, računalniški algoritmi, konkurenca, podjetje, Slovenija, Evropska unija, omejevalni sporazumi, horizontalni in vertikalni kartelni sporazumi
Objavljeno v ReVIS: 12.12.2023; Ogledov: 626; Prenosov: 23
Celotno besedilo (775,78 KB) |
7. Spoštovanje vladavine prava v EU na primeru Republike Slovenije : magistrsko deloTanja Teršar, 2023, magistrsko delo Opis: Vladavina prava je eno temeljnih načel EU, vendar se v zadnjih nekaj letih v nekaterih državah članicah, med njimi tudi v Sloveniji, pojavljajo izzivi na področju zagotavljanja spoštovanja vladavine prava, zaradi česar se zastavljajo vprašanja ali so ukrepi, ki jih EU predvideva za zagotavljanje spoštovanja vladavine prava učinkoviti in zakaj kljub trudu Evropske komisije v državah članicah vseeno prihaja do kršitev oz. odmikov od vrednot EU. Med orodji za zagotavljanje in krepitev spoštovanja vladavine prava v državah članicah, ki so bila razvita in preizkušena v zadnjem desetletju, so sodni mehanizem skladno z 258. členom PDEU, postopek skladno s 7. členom PEU, okvir vladavine prava, ki ga lahko Evropska komisija sproži v primeru sistemskih groženj vladavini prava v državah članicah EU in vključuje pripravo poročila o vladavini prava ter podajo specifičnih priporočil državam članicam, in mehanizem pogojevanja koriščenja evropskih sredstev s spoštovanjem načela vladavine prava skladno z Uredbo (EU) 2020/2092. Magistrsko delo se osredotoča na raziskovalni vprašanji kakšno je stanje vladavine prava v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami članicami EU ter kako prepričljivo in uspešno se je na stanje vladavine prava v Sloveniji odzvala Evropska komisija v primerjavi z drugimi državami članicami EU. Analiza priporočil glede vladavine prava, ki jih je državam članicam v 2022 in 2023 na področjih pravosodnega in protikorupcijskega okvira, svobode in pluralnosti medijev ter sistema drugih institucionalnih zavor in ravnovesij podala Evropska komisija, kaže, da je Slovenija na splošno približno na sredini oz. se nekoliko bolj nagiba proti zgornji (boljši) polovici držav članic EU kljub identificiranim izzivom, kjer prevladujejo enkratne kršitve, ne pa sistemske grožnje vladavini prava. Medtem ko je Evropska komisija Sloveniji za zagotavljanje spoštovanja vladavine prava podala nezavezujoča priporočila, se je strožje odzvala v primeru Madžarske in Poljske, proti katerima je bil sprožen postopek skladno s 7. členom PEU. Ta mehanizem ni ustrezno učinkovit v primerjavi z mehanizmom pogojevanja koriščenja sredstev EU skladno z Uredbo (EU) 2020/2092, ki je bil prepoznan kot učinkovitejše sredstvo za zagotavljanje napredka v prizadevanjih za zaščito vladavine prava v EU.
Ključne besede: vladavina prava, Slovenija, Evropska unija, Evropska komisija, mehanizmi
Objavljeno v ReVIS: 28.11.2023; Ogledov: 701; Prenosov: 37
Celotno besedilo (1,33 MB) |
8. Načini ustanovitve evropske delniške družbe : magistrsko deloMedina Pašagić, 2023, magistrsko delo Opis: Koncept SE, znan tudi kot societas europaea, se je pojavil pred več kot štiridesetimi leti, vendar je bil postopek ustanovitve dolgotrajen in zaznamovan s sporom o pravnih temeljih. Takrat je bila ustanovljena delovna skupina za raziskovanje te ideje. Postopek ustanovitve SE se je razvijal skozi leta, pri čemer so bile predstavljene različne verzije statuta SE v letih 1970, 1975, 1991 in 1997. Evropska unija je ustvarila pravni okvir, ki omogoča podjetjem poslovanja v več državah članicah z različnimi ugodnostmi, kot so omejena odgovornost, davčne ugodnosti in izbira sistema upravljanja. Kljub temu je postopek ustanovitve SE lahko zapleten, saj se podjetja srečujejo z različnimi pravnimi sistemi in zahtevami v različnih državah. Magistrsko delo preučuje različne izzive, s katerimi se podjetja soočajo pri ustanavljanju SE in identificira najučinkovitejše metode in strategije. Eden od ključnih izzivov je poznavanje različnih pravnih postopkov in zahtev v državah članicah EU. Ustanovitelji podjetja morajo razumeti različne predpise in zakone, ki urejajo SE, ter jih upoštevati v vsaki državi, kjer poslujejo. Odločanje o najprimernejšem načinu ustanovitve SE je drug izziv, saj podjetja lahko izbirajo med različnimi pristopi, kot so združitev obstoječih podjetij, ustanovitev holdinga, preoblikovanje obstoječe družbe v SE ali ustanovitev hčerinske SE. Magistrsko delo poudarja, da ustanovitev SE predstavlja atraktivno možnost za podjetja, ki želijo poslovati v več državah članicah EU. Za uspešnost je ključnega pomena premišljeno pristopiti k razumevanju izzivov in priložnosti, povezanih z ustanovitvijo SE, ter izbrati najbolj ustrezno metodo, ki bo odražala potrebe in cilje podjetja.
Ključne besede: evropska delniška družba, ustanovitveni postopek, pravna ureditev, prednosti in omejitve, Evropska unija
Objavljeno v ReVIS: 28.11.2023; Ogledov: 715; Prenosov: 41
Celotno besedilo (1,08 MB) |
9. Grožnje politične stabilnosti Evropske UnijePetar Veljanovski, 2023, ni določena Opis: Evropa se je iz temne celine po besedah enega svojih najboljših sodobnih zgodovinarjev spremenila v model za mnoge ljudi v drugih delih sveta: družbeni model, ki izhaja iz izjemno ambicioznega poskusa uskladitve demokracije in trgov s ciljem ustvariti vključujoče družbe ter model odprtih meja in deljene suverenosti kot načina kolektivnega upravljanja soodvisnosti. Evropa kot model je bila res privlačen predlog za staro celino, ki se je poskušala na novo odkriti v svetu, v katerem ni več odločala. Nekateri so šli še dlje in trdili, da je Evropa ponudila nov model vedenja v mednarodnih odnosih, ki temelji na "mehki" moči zgleda in prepričevanja, v nasprotju s tradicionalno "trdo" močjo, ki jo predstavlja vojaška in/ali ekonomska prisila, čeprav ta poseben argument nikoli ni bil strašno prepričljiv.
Evropska unija (EU) je dolgo veljala za branik politične
stabilnosti v regiji, ki so jo zgodovinsko zaznamovali konflikti in delitve. Vendar se je EU v zadnjem času soočila s številnimi izzivi, ki ogrožajo njeno politično stabilnost. Eden najbolj perečih izzivov za politično stabilnost EU je vprašanje varnosti. Vzpon svetovnega terorizma, kibernetske grožnje in obnovljene geopolitične napetosti so povzročili velik pritisk na zmožnost EU, da zagotovi varnost in dobro počutje svojih državljanov. Migracijska kriza je še dodatno zaostrila varnostne pomisleke in spodbudila razprave o mejnem nadzoru in o nacionalni suverenosti. Pričujoča magistrska naloga, ki se opira na vrsto akademskih virov, političnih dokumentov in uradnih dokumentov EU, kritično preučuje odzive EU na izzive njene politične stabilnosti. Ocenjuje učinkovitost obstoječih varnostnih politik in mehanizmov sodelovanja pri zoperstavljanju zunanjim grožnjam. Poleg tega ocenjuje širitveno strategijo EU in njene posledice za obstoječe države in države kandidatke.
Ključne besede: Evropska Unija, politična stabilnost, varnost, migracijska kriza, kolektivna varnost, širitev, Zahodni Balkan, institucionalna zmogljivost, kohezija, demokracija.
Objavljeno v ReVIS: 28.10.2023; Ogledov: 702; Prenosov: 24
Celotno besedilo (632,30 KB) |
10. Perspektive političnega razvoja Evropske UnijeMonika Ognenovska, 2023, ni določena Opis: Politični razvoj Evropske unije (EU) je bil zapleten in dinamičen proces, ki so ga oblikovali različni dejavniki, kot so zgodovinski dogodki, institucionalne spremembe in spreminjanje nacionalnih interesov. Ta magistrska naloga raziskuje poglede na politični razvoj EU ter preučuje ključne teorije in koncepte, ki so bili uporabljeni za razumevanje in razlago tega večplastnega razvoja. Pot EU od njene ustanovitve kot Evropske skupnosti za premog in jeklo do njene sedanje oblike kot politične in gospodarske unije 27 držav članic so zaznamovali izzivi in dosežki, ki odražajo interakcijo med nadnacionalnimi institucijami in nacionalnimi vladami. S celovitim pregledom znanstvenih del, vključno s knjigami, članki v revijah in urejenimi knjigami, ta študija raziskuje različne teoretične okvirje, uporabljene za analizo razvoja EU.
Med vidnimi raziskanimi teorijami so liberalni medvladnizem, neofunkcionalizem in upravljanje na več ravneh. Poleg tega je vloga evropskih institucij, kot sta Evropski parlament in Evropska komisija, preučena v luči njihovega vpliva na oblikovanje politik in procese odločanja v EU. Pogodbe EU določajo, da unija temelji na predstavniški demokraciji, v Evropskem parlamentu pa potekajo neposredne volitve. Evropska unija je gospodarska in politična organizacija, ki se je od konca druge svetovne vojne razvila, da bi zagotovila trajen mir na evropski celini. Na splošno je cilj prednostne naloge Evropske unije za podnebno nevtralno, pravično in socialno Evropo spodbujati trajnostni razvoj ob hkratnem zagotavljanju socialne pravičnosti in vključenosti ter doseganju podnebne nevtralnosti do leta 2050.
Ključne besede: Evropska unija, politični razvoj, teoretične perspektive, nadnacionalne institucije, demokratična legitimnost, upravljanje na več ravneh, evropska integracija, oblikovanje politik.
Objavljeno v ReVIS: 25.10.2023; Ogledov: 578; Prenosov: 21
Celotno besedilo (552,91 KB) |
