1. Primerjava Facebook in Instagram plačljivega oglaševanja na promet na spletni straniAjta Pavlič, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu raziskujemo družbena omrežja, ki so v današnjih časih pomembna za vse ljudi. Nekateri jih uporabljamo za preživljanje prostega časa, medtem ko jih podjetja uporabljajo za oglaševanje izdelkov.
Pri postavitvi spletne strani imamo v pomoč veliko orodij. Znano orodje za postavitev spletnih strani je WordPress, ki se pogosto uporablja med podjetji. Pri spletnem plačljivem oglaševanju je potrebno ustvariti kampanje in oglase za produkt oziroma storitev.
Na koncu celotnega raziskovanja želimo priti do spoznanja iz katerega družbenega omrežja je preko plačljivih oglasov prišlo na našo spletno stran več ljudi. Ključne besede: Oglaševanje, družbena omrežja, Facebook, Instagram, kampanja, oglas. Objavljeno v ReVIS: 20.01.2022; Ogledov: 1275; Prenosov: 71 Celotno besedilo (4,10 MB) |
2. Digitalni vplivneži : zgled ali samo novodobni prodajalci?Mateja Strupeh, 2021, magistrsko delo Opis: Živimo v hitro razvijajočem se svetu, kjer so spletna omrežja na voljo vsakomur. Dovolj je že prijava in že smo v virtualnem svetu, kjer je vse mogoče. Zato smo v sklopu magistrske naloge s pomočjo virov, literature, ankete, intervjujev in primerjave raziskali, ali so digitalni vplivneži zgled ali samo novodobni prodajalci. Med drugim smo ugotovili, da sledilci ne verjamejo vsega, kar vplivneži objavijo, in kadar so te objave polne materialističnih in podarjenih stvari, pri večini nimajo vpliva na njihovo počutje. Komentarji sledilcev so predvsem iskreni, se pa najdejo tudi posamezniki, ki se na podlagi objavljene vsebine odločijo, ali bodo iskreno komentirali. Zanimanje glede določene tematike je največkrat razlog, da začnejo s sledenjem vplivneža, znatiželjnost in predlog prijatelja pa sta tudi razloga, ki pritegneta novega sledilca. Vplivneži delno objavljajo z namenom, da bi pridobili sledilce in ustvarili sodelovanje s podjetji. Zato mora vplivnež imeti karizmo in temo, ki jo potem skozi objave razvija. Predvsem pa je pomembno, da je pri svojih objavah konsistenten ter vztrajen. Ključne besede: YouTube, Instagram, Blog, Facebook, digitalni vplivnežI, sledilci Objavljeno v ReVIS: 03.12.2021; Ogledov: 1606; Prenosov: 140 Celotno besedilo (2,20 MB) |
3. Google oglaševanje proti Facebook oglaševanjuMark Aleksander Kolman, 2021, diplomsko delo Opis: V današnjih časih je oglaševanje preko družbenih omrežij nekaj nepogrešljivega, saj omogoča
dostop do potencialnih strank, ki bi jih s tradicionalnimi oglaševalskimi kanali sicer težje
dosegli. Klasične metode oglaševanja temeljijo predvsem na zaupanju in predvidevanju
rezultatov, medtem ko digitalno oglaševanje temelji le na zbranih rezultatih. Med
najpopularnejša kanala štejemo platformi AdWords in Facebook Business. AdWords, ki je v
Googlovi lasti, je največja platforma, saj pokriva celoten splet, vključno z oglasi preko Gmaila
ter YouTuba. Facebook Business je zaradi enostavnejšega procesa trenutno najpopularnejši.
Oglaševalcem nudi storitve predvsem preko Facebooka in Instagrama, saj sta obe družbeni
omrežji v njegovi lasti. Ključne besede: oglaševanje, digitalno oglaševanje, Google, Facebook, družbena omrežja. Objavljeno v ReVIS: 27.10.2021; Ogledov: 1357; Prenosov: 121 Celotno besedilo (1,91 MB) |
4. Vpliv družbenih omrežij na uspešnost prodajeDejan Bursać, 2021, diplomsko delo Opis: V pričujočem diplomskem delu z naslovom Vpliv družbenih omrežij na uspešnost prodaje smo v teoretičnem delu prikazali koncept spletnih družbenih omrežij, kjer smo jih opredelili, prikazali njihovo zgodovino in se osredotočili na Facebook in Instagram. Prav tako smo prikazali pomen in uporabo družbenih omrežij v podjetjih, kjer smo opisali tržno komuniciranje na družbenih omrežjih, prodajo prek družbenih omrežij, merjenje angažiranosti, trženje prek vplivnežev in prednosti ter tveganja pri poslovanju. V empiričnem delu smo na podlagi treh podjetij, ki se ukvarjajo s prodajo na družbenih omrežij, raziskovali vpliv teh omrežij na samo prodajo, ob pomoči informacij podjetij pa smo prikazali, da družbena omrežja zelo vplivajo na prodajo, da sta družbeni omrežji Instagram in Facebook zelo pomembni za pospeševanje prodaje in da se pri prodaji na družbenih omrežjih kažejo velike prednosti v primerjavi s tradicionalno prodajo. Ključne besede: spletna prodaja, merjenje angažiranosti, družbena omrežja, Instagram, Facebook. Objavljeno v ReVIS: 23.09.2021; Ogledov: 1659; Prenosov: 95 Celotno besedilo (1,27 MB) |
5. Vpliv spletnih socialnih omrežij na samopodobo mladih : spletna socialna omrežja in vse bolj narcistično vedenje "Net generacije"Tjaša Peršič, 2015, magistrsko delo Opis: Področje raziskovanja, ki se ga v magistrski nalogi lotevamo, so spletna socialna omrežja, pri
katerih nas je zanimal njihov vpliv na samopodobo mladih ter možnost razvijanja
narcisističnega vedenja pri t. i. Net generaciji. Za izbrano temo smo se odločili, ker menimo,
da si to področje zasluži dodatna raziskovanja, saj danes, v vse bolj virtualnem svetu, igrajo
spletna socialna omrežja pomembno vlogo pri oblikovanju in vzdrževanju posameznikove
samopodobe, zlasti pri mladih, ki so jih popolnoma »osvojila«.
Naloga je sestavljena iz dveh delov. Prvi del je namenjen teoretičnim izhodiščem, kjer so
predstavljeni ključni pojmi, s katerimi smo nalogo teoretično podprli. Na začetku smo
predstavili spletna socialna omrežja, kjer smo večji poudarek namenili najbolj priljubljenemu
spletnemu socialnemu omrežju Facebook, nadaljujemo s predstavitvijo samopodobe, na
koncu pa se lotevamo še pojma narcisizma. Vse pojme smo definirali s pomočjo različnih
avtorjev, ki se ukvarjajo s to tematiko, pri tem pa smo bili kar se da objektivni. Za boljše
razumevanje smo vključili še nekatere opravljene raziskave na to temo, s čimer smo nalogo
dodatno obogatili.
V empiričnem delu naloge so predstavljeni rezultati in ključne ugotovitve opravljene
kvantitativne in kvalitativne raziskave. Ugotovili smo, da kljub temu da na naš izbrani vzorec
spletna socialna omrežja ne pomagajo pri vzdrževanju posameznikove pozitivne samopodobe,
lahko vseeno govorimo o nekem vplivu, ki jih ta imajo na posameznike in na njihovo
osebnost. Ali vplivajo na njihovo samopodobo pozitivno ali negativno, je odvisno od vsakega
posameznika in od njegove uporabe. Kar se tiče razvijanja narcisističnega vedenja na spletnih
socialnih omrežjih, rezultati potrjujejo, da zlasti pretirana uporaba spletnih socialnih omrežij
lahko pri posamezniku vodi do bolj narcisističnega vedenja, kar je v skladu s prebrano
literaturo. Ključne besede: spletna socialna omrežja, Facebook, Net generacija, samopodoba, narcizem, magistrske naloge Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 1833; Prenosov: 287 Celotno besedilo (1,28 MB) |
6. Socialna spletna omrežja kot sredstvo zadovoljevanja posameznikovih potreb : magistrska nalogaPetra Ložar, 2011, magistrsko delo Opis: Temeljni namen pričujoče magistrske naloge je, raziskati, katere posameznikove psihološke
potrebe zadovoljujemo z uporabo spletnih socialnih omrežij, primer Facebooka. V ta namen
sem povabila k sodelovanju dve po starosti različni skupini in izvedla raziskavo s pomočjo
metode fokusne skupine. Odločitev za fokusno skupino se mi je zdela prava zaradi tega, ker
so do sedaj podobna raziskovalna vprašanja obdelovali z metodo anketiranja in to predvsem
za namene oglaševanja. V vsaki skupini je sodelovalo sedem uporabnikov spletnega
socialnega omrežja Facebook. Za dve po starosni različni skupini sem se odločila zaradi
primerljivosti in domneve, da se glede na starost pomen potreb spreminja. Zanimalo me je,
katere so psihološke potrebe, ki jih uporabnik ima, in ali jih zadovoljimo z uporabo
Facebooka. Po predhodnih raziskavah s podobno tematiko je najbolj obiskano svetovno
spletno omrežje prav Facebook. V nizu vprašanj, ki sem jih zastavila v obeh skupinah, sem si
zastavila aplikativen cilj in sicer prepoznati psihološke potrebe, ki jih morda v realnem svetu
ne moremo tako hitro in enostavno zadovoljiti kot v virtualnem. Koncept svetovnega spleta
lahko razumemo tudi kot sistem za ustvarjanje, razvrščanje in povezovanje dokumentov, po
katerih je zlahka brskati po internetu. A za spletna socialna omrežja velja, da ponujajo nekaj
več in da so predvsem plod povezovanja posameznikov, ki na ta način zadovoljujejo določene
potrebe. Rezultati obeh fokusnih skupin so bili zelo podobni, a vendar so se v nekaterih
segmentih razlikovali. Na koncu sem rezultate ene in druge skupine primerjala ter zaključila z
ugotovitvijo, da so psihološke potrebe obeh v večini enake. S pomočjo analize pridobljenih
podatkov sem na primeru uporabe Facebooka potrdila tudi Katzevo teorijo zadovoljevanja
potreb, ki temelji na petih predpostavkah. V sklepnem delu sem podala še svoje razmišljanje o
morebitnem dolgoročnem vplivu na mlajše generacije, ki najbolj množično uporabljajo to
spletno socialno omrežje. Ključne besede: potrebe, zadovoljevanje potreb, množični mediji, internet, splet 2.0, spletna skupnost, spletno socialno omrežje, Facebook Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 1280; Prenosov: 0 |
7. Vpliv mobilnika kot socialnega medija na mladostnike : magistrska nalogaJasmina Kolander, 2012, magistrsko delo Opis: V zadnjih dveh desetletjih, ko smo priča velikemu razvoju mobilne in internetne oziroma
tehnologije na sploh, je vseobsegajoča tehnologija skupaj s svojimi uporabniki postala
pomembno področje raziskovanja. Tehnologija se je popolnoma vpletla v naše vsakdanje
življenje, kot najbolj dovzetni zanjo pa veljajo mladostniki in zato so v magistrski nalogi tudi
predmet raziskovanja. Razvoj informacijsko komunikacijske tehnologije nam je v precejšnji
meri spremenil življenje, saj si življenja brez mobilnika in računalnika sploh ne znamo več
predstavljati. Krog prijateljev smo si včasih širili v izobraževalnih ustanovah in na dvorišču,
danes pa je iskanje prijateljev popolnoma drugačno, hitrejše, lažje, saj so nas preplavila
socialna omrežja, ki nam omogočajo iskanje prijateljev, izmenjavo mnenj, slik, idr..
Magistrska naloga je razdeljena v dva dela, teoretični in empirični del. V teoretičnem oziroma
prvem delu naloge smo predstavili ključne pojme in življenje mladostnikov v koraku z novimi
komunikacijskimi tehnologijami. V empričnem delu naloge smo izvedli kvantitativno
raziskavo s pomočjo internetnega vprašalnika, objavljenega na profilih omrežja Facebook. Na
tem omrežju smo poiskali naše respondente, ki so odgovorili na anketni vprašalnik na podlagi
katerega smo odgovorili na naše glavno raziskovalno vprašanje: »Ali se uporabniki mobilnika
za namen socialnih omrežij razlikujejo od drugih uporabnikov socialnih omrežij, tistih, ki do
socialnih omrežij dostopajo samo preko računalnika?«. Z analizo pridobljenih podatkov smo
odgovorili na raziskovalno vprašanje in ugotovili, da mobilnemu delu skupine respondentov
mobilnik predstavlja pomembnejši statusni simbol, prav tako jim socialno omrežje Facebook
predstavlja bolj pomembno družabno okolje, kot tistim iz internetne skupine. Ključne besede: mladostniki, mobilna tehnologija, internet, socialni kapital, socialna omrežja, Facebook Objavljeno v ReVIS: 26.07.2021; Ogledov: 1893; Prenosov: 82 Celotno besedilo (1,64 MB) |
8. Informacijska zasebnost po škandalu Cambridge Analytica : magistrsko deloNina Benčič, 2020, magistrsko delo Opis: Dandanes na družbenih omrežjih bogatimo svoje socialno življenje in hkrati spremljamo novice in oglase. Oglaševanje produktov in storitev na teh omrežjih s strani raznih podjetij je eden najbolj ekonomičnih in učinkovitih načinov komuniciranja s strankami. Zaradi navedenih prednosti je tovrstno oglaševanje privlačno tudi za politične kampanje. To lahko pripomore k temu, da se več ljudi udeleži volitev, hkrati pa lahko v nekaterih primerih povzroči škodne posledice. Možnosti profiliranja, ciljnega oglaševanja in ustvarjanja lažnih novic oziroma dezinformacij načenjajo informacijsko zasebnost posameznikov, vse skupaj pa vpliva na načelo demokratičnosti. Namen magistrskega dela je predstaviti spremembe, ki so nastale v povezavi z informacijsko zasebnostjo po škandalu Cambridge Analytica iz leta 2018. Istega leta je začela veljati Splošna uredba o varstvu podatkov, znana pod kratico GDPR, ki je prinesla nekatere nove in preoblikovala stare pravne mehanizme za varstvo osebnih podatkov. Pravna sredstva, ki so jih imeli oškodovanci na voljo v času razglasitve škandala, so bila bolj omejena in kršitve mileje sankcionirane, kot so sedaj. Visoke denarne kazni, ki jih določa GDPR, zagotavljajo odvračalni učinek. Poleg tega je sedaj več ljudi seznanjenih s svojimi pravicami in pravnim varstvom, ki jim je na voljo v primeru kršitev. Ključne besede: informacijska zasebnost, Cambridge Analytica, Facebook, dezinformacije, načelo demokratičnosti Objavljeno v ReVIS: 09.03.2021; Ogledov: 1431; Prenosov: 288 Celotno besedilo (993,10 KB) |
9. |
10. Digitalno oglaševanje in dinamično povratno oglaševanjeJure Miškulin, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu predstavljamo najsodobnejše načine digitalnega oglaševanja, njihovo
delovanje, lastnosti in uporabo. Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del.
V uvodu teoretičnega dela predstavljamo rabo interneta v Sloveniji in primerjavo digitalnega s
tradicionalnim oglaševanjem. V nadaljevanju se osredotočamo na podrobno predstavitev
oglaševalskih platform vodilnih svetovnih akterjev v digitalnem oglaševanju, Google in
Facebook. Poudarek diplomskega dela je na prihodnosti digitalnega oglaševanja, ki se skriva v
najnovejših in najbolj prefinjenih metodah. Eden najsodobnejših načinov digitalnega
oglaševanja je dinamično povratno oglaševanje (angl. dynamic remarketing), ki ga podrobneje
opišemo in predstavimo. Teoretični del zaključujemo tako, da po korakih predstavimo tehnično
nastavitev dinamičnega povratnega oglaševanja v orodju Google Analytics.
Empirični del diplomskega dela vsebuje izvedbo raziskovalne ankete med slovenskimi
samostojnimi oglaševalci in zaposlenimi v oglaševalskih agencijah. Predstavljamo tezo, namen
in metode raziskovalnega dela. Nadaljevanje poglavja opisuje sestavo ankete in interpretacijo
rezultatov. Poglavje zaključimo s sklepom, v katerem ugotovitve iz rezultatov ankete povežemo
z zastavljenimi hipotezami diplomskega dela. Ključne besede: digitalno oglaševanje, dinamično povratno oglaševanje, remarketing, Google
Ads, Facebook, oglaševalsko omrežje, oglaševalska agencija, iskalno omrežje, prikazovalno
omrežje. Objavljeno v ReVIS: 04.10.2020; Ogledov: 1824; Prenosov: 148 Celotno besedilo (2,46 MB) |