Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Proučevanje anksioznosti pri zaposlenih v zdravstveni negi
Urban Bole, 2014

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: anksioznost, stres, zdravstvena nega
Objavljeno: 19.02.2016; Ogledov: 5219; Prenosov: 225
.pdf Celotno besedilo (760,92 KB)

2.
Spopadanje z anksioznostjo v Sloveniji
Špela Podnar, 2019

Opis: Anksioznost je neprijetno čustvo, ki ga tekom življenja izkusi vsak posameznik. Čustvo je do določene mere koristno, saj ima zaščitno funkcijo in pripravi posameznika na boj ali beg. V kolikor pa je čustvo močno in hkrati traja dlje časa, torej se kronificira, pa prične ovirati posameznika v vsakdanjem življenju in se lahko sprevrže v motnjo. V teoretičnem delu bom sprva nekaj besed namenila duševnemu zdravju, nato pa sem bom posvetila anksioznosti. Postavila bom ločnico med anksioznostjo kot čustvom ter anksiozno motnjo. V nadaljevanju naloge sem bom osredotočila na anksioznost kot motnjo. Prikazala bom vrste anksioznih motenj, njihove značilnosti in načine zdravljenja. Raziskala bom razloge za nastanek anksioznih motenj, ki bodo strnjene v bio-psiho-socialni model nastanka duševnih motenj. Po podrobnemu opisu motenj in njenih vzrokov za nastanek se bom osredotočila na možne načine reševanja težav z anksioznostjo. Predstavila bom psihoterapevtske pristope in njihov pogled na spopadanje z anksioznostjo ter nekoliko več pozornosti namenila predvsem učinkovitosti psihoterapije v luči odnosa klient - psihoterapevt. Po predstavitvi psihoterapije me bo zanimalo tudi psihofarmakološko zdravljenje anksioznih motenj ter integracija psihoterapije in psihofarmakologije. V empiričnem delu bom izvedla lastno raziskavo med slovenskim prebivalstvom. Anketni vprašalnik bo oblikovan na podlagi lastnih ugotovitev v nalogi ter bo hkrati vseboval Beckov test anksioznosti in določene postavke diagnostičnega vprašalnika CIDI-SF. Zanimala me bo pojavnost čustva anksioznosti in prisotnost anksioznih motenj med slovenskim prebivalstvom ter načini spopadanja z njo. Izsledke raziskave bom povezala tudi z demografskimi podatki. Analiza podatkov bo hkrati služila za preverjanje petih postavljenih hipotez.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: anksioznost, anksiozne motnje, zdravljenje, psihoterapija, psihofarmakologija, magistrske naloge
Objavljeno: 03.08.2020; Ogledov: 2438; Prenosov: 226
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

3.
Strategije samopomoči pri obvladovanju anksioznosti
Eva Manfreda, 2017

Opis: Anksioznost je doživeta kot pretiran strah, kot odziv na bolj ali manj nepomembne dražljaje. Simptomi anksioznosti se izražajo na telesni, čustveni, miselni in vedenjski ravni. Na telesni ravni se kažejo kot povišana vzburjenost simpatičnega živčevja; na miselni ravni kot rigidno, zaskrbljeno, katastrofično razmišljanje; na čustveni ravni osebo spremlja napetost in hromeč strah, na vedenjski ravni pa uporablja varna vedenja izogibanja, pretiranega nadzora in pretirane zaskrbljenosti. Anksioznost vzdržuje strah pred ponovnim napadom anksioznosti in neželenimi posledicami, ki bi jih to stanje lahko povzročilo. Opisane vrste anksioznosti so: obsesivno kompulzivna motnja, posttravmatska stresna motnja, socialna anksioznost, fobije, panična motnja in generalizirana anksiozna motnja. Kako bo anksioznost vplivala na življenje posameznika, je odvisno od odnosa, ki ga razvije do nje. Posameznik lažje shaja z njo, če sprejme svoja anksiozna in panična doživljanja, ne da bi jih zavračal ali se jim izogibal. Opisali smo različne možne strategije samopomoči, kot so izpostavljanje, tehnike sprostitve, preusmerjanja pozornosti, prepoznavanja avtomatskih misli in ustvarjanja alternativnih interpretacij dogodkov. Z raziskavo smo potrdili domnevo, da posamezniki poskušajo omiliti doživljanje tesnobe z uporabo bolj ali manj uspešnih načinov spopadanja z njo. Spontano razvijejo in uporabljajo tehnike samopomoči, podobne tem, ki so v literaturi teoretično obdelane in se uporabljajo v psihoterapiji. Posamezniki, ki pri spopadanju s svojo anksioznostjo v večji meri uporabljajo strategije samopomoči in v manjši meri varna vedenja, so pri obvladovanju svojih težav z anksioznostjo oziroma življenja bolj uspešni.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: anksioznost, samopomoč, strategije, reševanje problemov, magistrske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1034; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

4.
Kognitivno vedenjska psihoterapija in obsesivno kompulzivna motnja
Maja Volarič, 2017

Opis: V magistrski nalogi sem pisala o obsesivno kompulzivni motnji (OKM), ki se lahko razvije tako pri moških kot pri ženskah. V zadnjih desetletjih se je pokazalo, da se pojavlja pri 2–3 % ljudi celotne svetovne populacije. OKM zasledimo v vseh kulturah. Lahko se začne že pri otrocih, mladostnikih ali mladih odraslih. Razvija se postopoma. Začne se z malo simptomi, ki jih je sčasoma vedno več in več. Potek je običajno kroničen z izboljšanji in poslabšanji. Bistveni simptomi OKM so vsiljive, neželjene, ponavljajoče se prisilne misli - obsesije in rituali - kompulzije. Kompulzije so lahko miselne ali okolici vidni rituali (umivanje, čiščenje, štetje ...). Obstajajo različne vsebine obsesij in različni načini izvajanja kompulzij. S pomočjo kompulzij oseba nevtralizira anksioznost in sprosti napetost. OKM je posledica neustreznega obvladovanja anksioznosti. Povezana je z delovanjem možganov in vpliva na mišljenje, čustvovanje in vedenje. Za zdravljenje OKM se uporablja zdravljenje s psihoterapijo, ki vpliva na anatomske spremembe v možganih ter zdravljenje z antidepresivi. Kognitivno vedenjska terapija (KVT) je najbolj primerna za zdravljenje OKM, predvsem je uspešna tehnika izpostavljanja in preprečevanje odziva. Oče kognitivno vedenjske terapije je Aaron Beck. KVT pomaga ljudem razumeti, da med dogodkom in končnimi občutji ter dejanji leži mišljenje ljudi oziroma njihova prepričanja. Misli, mnenja in pomen, ki ga ljudje pripisujejo dogodku, porodijo čustvene in vedenjske odzive. KVT in nekatere tehnike tega pristopa sem v magistrski nalogi podrobno opisala. V raziskovalnem delu pa sem predstavila, kako kognitivno vedenjski terapevti v terapiji obravnavajo kliente z OKM.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: obsesivno kompulzivna motnja, obsesije, kompulzije, anksioznost, kognitivno vedenjska terapija, tehnika izpostavljanja in preprečevanje odziva, magistrske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1208; Prenosov: 204
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

5.
Nasilje nad otroki v družini kot dejavnik tveganja za razvoj težav v duševnem zdravju
Teja Boštjančič, 2020

Opis: Magistrsko delo z naslovom »Nasilje nad otroki v družini kot dejavnik tveganja za razvoj težav v duševnem zdravju« obravnava nasilje nad otroki v družini in posledice v duševnem zdravju. Cilj magistrskega dela je ugotoviti, kakšne posledice v duševnem zdravju, tako v otroštvu kot v odraslosti, ima lahko posameznik, ki je bil v otroštvu izpostavljen nasilju v družini. Vsebina magistrskega dela je razdeljena na tematske sklope. V prvem delu je predstavljena družina kot sistem, funkcije družine, vzgojni stili, teorija navezanosti ter nasilje v družini. Opredeljene so vrste nasilja v družini, povzročitelji nasilja in ranljive skupine. V osrednjem delu magistrskega dela je predstavljeno in opredeljeno nasilje nad otroki v družini ter opisane oblike oziroma vrste nasilja. V osrednjem delu naloge so prav tako opisane posledice nasilja nad otroki v družini. Predstavljene so težave v duševnem zdravju otroka, ki so posledica nasilja v družini, ter anksioznost in depresija v odraslosti kot posledica izkušnje z nasiljem v družini v otroštvu. Anksioznost in depresija ter nasilje nad otroki v družini so prikazani kot dejavnik tveganja za razvoj anksioznosti in depresije v odraslosti. Zadnji del magistrskega dela je empirični in prinaša študijo primera. Predstavljen je primer odraslega moškega, ki je imel v otroštvu izkušnjo z nasiljem v družini, v odraslosti pa ima težave z anksioznostjo in občasnimi depresivnimi obdobji. Podatki so zbrani s pomočjo dveh nestrukturiranih intervjujev in enega delno strukturiranega intervjuja ter analizirani in interpretirani na podlagi kvalitativne analize. Na podlagi preučevanja literature, raziskovanja ter izvedbe študije primera ugotavljamo, da nasilje nad otroki v družini vpliva na razvoj težav v duševnem zdravju v otroštvu, kot tudi v odraslosti. Osebe, ki so bile v otroštvu izpostavljene nasilju v družini, pa imajo večjo možnost za razvoj težav z anksioznostjo in depresijo v odraslosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: družina, nasilje, otroci, posledice nasilja, anksioznost, depresija, magistrske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 1176; Prenosov: 275
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

6.
Fizioterapevtska obravnava kot podporno zdravljenje pri anksioznih motnjah
Ana Marija Kovač, 2022

Opis: Anksiozne motnje so najpogostejše duševne motnje, ki močno vplivajo na zdravstveno stanje in funkcionalne sposobnosti oseb, ki trpijo za njimi, poleg tega pa predstavljajo veliko breme tudi za družbo. Ker običajne oblike zdravljenja niso vedno učinkovite ali so osebam z anksioznimi motnjami nedostopne, strokovna javnost raziskuje, katere oblike zdravljenja bi lahko samostojno ali v kombinaciji z običajnimi terapijami izboljšale stanje ali celo ozdravile osebe z anksioznimi motnjami. V diplomski nalogi kot alternativno obliko zdravljenja anksioznih motenj predlagamo fizioterapevtsko obravnavo, zato smo s pregledom literature želeli preveriti, kakšno je stanje raziskav na tem področju in katere fizioterapevtske metode bi lahko bile uporabne pri zdravljenju anksioznih motenj. Ugotovili smo, da je fizioterapevtska obravnava primerna kot podporno zdravljenje anksioznih motenj in da zaenkrat največ dokazov o učinkovitosti obstaja za kinezioterapijo in sprostitvene tehnike. Za manualno terapijo in specialni metodi fizioterapije za duševno zdravje (BBAT, NPMP) smo našli zelo nizko raven dokazov in malo raziskav, zato ju v okviru tega dela ne moremo priporočiti. Ugotovili smo še, da je področje fizioterapije za zdravljenje anksioznih motenj (ter duševnih motenj nasploh) relativno slabo raziskano in zastopano znotraj zdravstvenih sistemov na svetovni ravni.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: anksioznost, anksiozne motnje, fizioterapija, duševno zdravje, duševne motnje, fizioterapija za duševno zdravje
Objavljeno: 20.05.2022; Ogledov: 898; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (561,65 KB)

7.
Izkušnje fizioterapevtov pri delu na covid oddelku
Katarina Kolenc Klen, 2022

Opis: Z mesecem marcem 2020 je bila razglašena globalna pandemija SARS-CoV-2, ki je zaznamovala svet. Predvsem je vplivala na duševno in fizično zdravje zdravstvenih delavcev, ki so se v prvih vrstah spopadali z novim in neznanim virusom. Namen diplomske naloge je predstaviti izkušnje fizioterapevtov, ki so v času epidemije opravljali svoje delo na covidnih oddelkih. Raziskava je pokazala, da fizioterapevti niso pogosto doživljali občutkov strahu, anksioznosti in ogroženosti, prav tako ne ženske pogosteje kot moški. Razliko med spoloma smo zaznali samo pri doživljanju strahu, vendar so tega doživljali občasno in ne pogosto. Najpogosteje so doživljali stres zaradi dolgotrajnega nošenja začitne opreme, števila pacientov, velikega števila umrlih in pomanjkanja kadra. S komunikacijo v zdravstvenem timu so bili fizioterapevti v povprečju zadovoljni. Nezadovoljstvo so pokazali samo pri komunikaciji z diplomiranimi in srednjimi medicinskimi sestrami. Zaključimo lahko, da so pridobljeni rezultati dobro izhodišče za nadaljnje raziskovanje tega področja. Predlagamo, da se izvedejo dodatne raziskave, ki bodo zajele večji vzorec fizioterapevtov.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: COVID – 19, SARS-CoV-2, fizioterapija, doživljanje, strah, anksioznost, komunikacija, stres, zdravstveni tim
Objavljeno: 21.06.2022; Ogledov: 873; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (311,18 KB)

8.
Strah pred porodom
Ajda Urša Kogovšek Sfiligoj, 2021

Opis: V nosečnosti veliko število žensk doživlja strah pred porodom, ki omejuje kvalitetno življenje in prijetno preživeto nosečnost ter porod. Strah pred porodom tudi pomembno vpliva na potek poroda. Prisotni so lahko vse od manjših skrbi do tesnobnih občutkov, stresa, večje anksioznosti ter depresije, v hujših primerih pa lahko prepoznamo tudi tokofobijo in izogibajoča se vedenja nosečnosti in željo po porodu s carskim rezom. V teoretično raziskovalnem delu želimo ugotoviti, ali obstajajo skupne osebnostne značilnosti pri ženskah, ki pripomorejo k strahu pred porodom, kateri dejavniki vplivajo na strah pred porodom, kako vplivajo različne informacije o porodu na žensko in ali je možno strah pred porodom preprečiti ali vsaj zmanjšati. Izbrana je bila metoda teoretskega pregleda strokovne literature v domači in tuji literaturi. Ženskam s strahom pred porodom je skupna nagnjenost k anksioznosti in/ali depresiji. Če so prisotni nezadovoljstvo s partnerstvom, šibkejši socialni krog, ranljivost, nizka samopodoba in nevroticizem, je možnost za strah pred porodom še toliko večja. Več kot je prisotnih možnih dejavnikov, bolj sta opazna anksioznost med nosečnostjo in strah pred vaginalnim porodom. Komorbidnost anksioznosti in depresije je prisotna pri kar 40 % žensk. Strah pred porodom lahko prepoznamo tudi pri povečani uporabi zdravstvene oskrbe, povečani slabosti in bruhanju, podaljševanjih bolniških odsotnosti, načrtovanih porodih s carskim rezom na zahtevo ženske in a priori uporabi epiduralne analgezije pri ženskah z antenatalno depresijo in/ali anksioznostjo. Negativne zgodbe, zaskrbljujoče informacije, možne bolezni in težave, povezane z otroki, so nekateri izmed dejavnikov, ki vplivajo na strah pred porodom. Slednjega je možno zmanjševati s kognitivnovedenjsko terapijo. Ključna sta priprava na porod in pravočasno ukrepanje ob ugotovljenem strahu pred porodom oziroma diagnozi depresije, anksioznosti ali tokofobije. Pozitiven odnos babice ali porodnega osebja, edukativne šole o porodu za starše, psihoedukacije za prvorodke, psihoterapije v nosečnosti s strani babic, relaksacijske terapije, joga, hipnoza in avtogeni trening so učinkovita orodja, s katerimi lahko zmanjšujemo strah pred porodom, s tem pa zmanjšujemo tudi porodno bolečino.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: nosečnost, porod, strah, tokofobija, anksioznost, depresija, zmanjševanje porodne bolečine, diplomske naloge
Objavljeno: 23.12.2022; Ogledov: 465; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

9.
10.
Duševno zdravje tujih študentov v Sloveniji
Adna Pilipović, 2023

Opis: V diplomski nalogi je obravnavano duševno zdravje tujih študentov v Sloveniji. Glede na to, da je v Sloveniji veliko število tujih študentov, predvsem iz držav nekdanje SFRJ, največ iz Bosne in Hercegovine, Srbije in Hrvaške, ter da se ti študenti pri 18 letih odselijo od doma in gredo sami v novo državo, med nove ljudje z drugim jezikom, smo želeli raziskati, kakšno je njihovo duševno zdravje po tem. Odločili smo se raziskati izključno samo tuje študente, iz zgoraj navedenega razloga. Na začetku smo predstavili teoretični del, kjer smo obravnavali pojme, ki so se nanašali na duševno zdravje, duševno zdravje v državah nekdanje SFRJ, duševno zdravje mladih ter najpogostejše duševne težave pri študentih, kot so stres, depresija, anksioznost in izgorelost. Temu sledita metodološki in raziskovalni del. Naredili smo vprašalnik, ki je sestavljen iz 49 vprašanj. Prvi del vprašalnika sestavljajo osnovna vprašanja, drugi del je vprašalnik o izgorelosti, tretji del je pa DASS-21 vprašalnik. Vprašalnik je bil objavljen v treh skupinah na Facebooku, in sicer med izpitnim obdobjem. Prvi del vprašalnika smo predstavili s pomočjo grafov iz Excela, analiza DASS-21 vprašalnika je narejena v programu SPSS in je tudi predstavljena. Odgovorili smo na naša raziskovalna vprašanja in na koncu podali naše zaključke. Zaključili smo, da duševno zdravje tujih študentov v Sloveniji ni tako slabo, kot smo pričakovali. Pričakovali smo slabše rezultate, glede na to, da študenti prihajajo v popolnoma tujo državo, sami, brez znanja jezika in s številnimi novimi obveznostmi, ki jih prinaša fakulteta. Ugotovili smo da poleg študentskih obveznosti, 82,5 % študentov opravlja delo preko študentskega servisa. Ugotovili smo tudi, da se duševno zdravje študentov razlikuje glede na državo, iz katere prihajajo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: duševno zdravje, stres, depresija, anksioznost, izgorelost
Objavljeno: 13.09.2023; Ogledov: 301; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh