1. Dilema digitalne suverenosti Evropske unije : magistrsko deloZlatko Marinič, 2023, magistrsko delo Opis: Prednosti informacijske družbe nastajajo za ceno vse večje odvisnosti od podatkov. To ustvarja napetosti med ekonomskimi interesi, varstvom zasebnosti in javne varnosti. Čeprav podatki spodbujajo digitalno gospodarstvo in ustvarjanje čezmejne vrednosti, vplivajo tudi na razmerja moči med državami in drugimi mednarodnimi akterji. Kot odgovor na takšno stanje so se pojavile različne aktualne politike lokalizacije ter regulacije podatkov, ki obravnavajo podatkovne ekosisteme in odmerjajo vplive deležnikov v kontekstu digitalne suverenosti. Pod pojmom »digitalna suverenost« se že leta odvija širok družbeni diskurz. Že bežen pogled na nešteto tujih akterjev, ki se ukvarjajo s tem vprašanjem, razkriva različne poglede na to vprašanje in še vsaj toliko različnih ciljev. Razširitev razumevanja tega pojma, ki še ni jasno opredeljen, je predpogoj za nadaljnjo razpravo in s tem zlasti za zagotovitev, da bo digitalna suverenost končno razumljena in dosežena za vse vpletene. V državah Evropske unije se trenutno postavlja vprašanje, v kolikšni meri bo odvisnost od tehnologij iz ZDA in Kitajske trajno vplivala na državno suverenost. Koncept digitalne suverenosti predstavlja prizadevanja EU, da bi nadomestila primanjkljaje v preteklih desetletjih, ki so jih povzročila neustrezna umestitev Evrope kot lokacije za razvoj programske in strojne opreme. Avtokratske države uporabljajo pot digitalne avtarkije, ZDA pa pot liberalizacije in visoke stopnje odprtosti. Po drugi strani pa imamo v EU visoko stopnjo varstva človekovih pravic, varovanja podatkov in liberalnih vrednot, ki so se razvijale skozi stoletja, kar je imelo pomembno vlogo pri manj izrazitem digitalnem razvoju. Pot evropskih držav do večje digitalne suverenosti je bila politično obravnavana kot »akcijski program«, vendar še zmeraj ni enotnega razumevanja ali opredelitve, kaj natančno pomeni digitalna suverenost, kje je EU in s tem tudi posamezna evropska država. Delo najprej vsebuje kratek zgodovinski pregled konceptualne vsebine, zadevnih akterjev in zakonodajnega stanja, nato pa razčleni razsežnosti, prednosti in trenutne omejitve koncepta digitalne suverenosti.
Ključne besede: digitalna suverenost, tehnološka suverenost, strateška avtonomija, enotni digitalni trg EU, podatkovna strategija, digitalizacija, digitalna preobrazba
Objavljeno v ReVIS: 18.01.2024; Ogledov: 507; Prenosov: 43
 Celotno besedilo (1,08 MB) |
2. |
3. Samoodločba in ustavnopravni vidik evtanazije v Sloveniji : magistrsko deloAna Graf Mlinar, 2021, magistrsko delo Opis: Države različno pristopajo in se opredeljujejo do vprašanja evtanazije. Tako na nastanek in razvoj t.i. evtanazijskega prava in tozadevnih pravnih predpisov vplivajo številni dejavniki, kot so zdravstvo, etika, družba, zgodovina, vera, pravo in ne nazadnje tudi (javna) politika. Evtanazija in vsakršna pomoč pri skrajševanju življenja sta v Sloveniji nezakonita. Že dalj časa potekajo razprave in intenzivna soočenja, v katerih različne strokovne skupine in posamezniki izražajo stališča do tovrstnih vprašanj. Mnoge ustavne določbe nalagajo državi urejanje pomembnih področij človekovega življenja, med katere nedvomno sodi tudi čas, ko neozdravljivo bolnemu človeku ni več mogoče (u)blažiti trpljenja. Zakonodajalec mora skozi svojo normativno funkcijo urediti način zagotavljanja in uresničevanja človekovih pravic. Da država ne uresničuje obligacije svojega aktivnega ravnanja, skozi katerega bi morala ustvariti optimalne pogoje, se kaže tudi v odsotnosti paliativne oskrbe, z izjemo dveh slovenskih regij. Številne življenjske situacije zahtevajo transformacijo obstoječih sistemov v državi. Kljub številnim določbam predpisov, usmeritvam in priporočilom se zdi, da obstoječi zdravstveni predpisi ne uresničujejo temeljnih vrednot kot so odgovornost, dostojanstvo, humanost, pravičnost in vključenost. V ospredje se ne postavlja posameznika in njegove pravice do samoodločbe. Načelo spoštovanja avtonomije vselej zahteva upoštevanje pravice vsakogar, da sam odloča o sebi. Predpis, ki bi zadostil kriterijem jasnosti in pomenske določljivosti, bi za našo družbo lahko pomenil drzen in pogumen korak naprej. Na novo bi se oblikoval odnos v razmerju zdravnika do pacienta, pacientove avtonomije ter empatije do neozdravljivo bolnih, trpečih in umirajočih. Takšna sprejeta politika bi lahko izkazovala veliko sočutja in široke nazore družbe, stroke in politike. Na podlagi pregleda domače in tuje literature ter analize pravnih norm se v magistrskem delu skuša poiskati izhodišča za uresničevanje temeljne in neodtujljive pravice, pravice do dostojne smrti. Vsebina je izjemno kompleksna, saj uresničevanje tovrstne pravice trči ob številne druge, prav tako temeljne ustavno zavarovane vrednote
Ključne besede: evtanazija, avtonomija pacienta, paliativna oskrba, predpisi, ustava
Objavljeno v ReVIS: 22.08.2022; Ogledov: 822; Prenosov: 101
Celotno besedilo (676,18 KB) |
4. PRAVICA DO SAMOODLOČBE PACIENTAMarija Kališnik, 2022, diplomsko delo Opis: Pacientova pravica do odločanja o sebi spada v eno izmed zakonsko določenih pravic pacienta po ZpacP ter predstavlja eno najpomembnejših etičnih načel medicinske etike. Omenjena pravica daje pacientu možnost odločanja o sebi, kakšno oskrbo dovoljuje in kakšno ne. Ta pravica poudarja avtonomijo volje pacienta in njegovo aktivnost pri skrbi za svoje zdravje. Pacientova samostojnost pa ima poleg etične tudi pravno podlago, saj URS v 51. členu določa, da nikogar ni mogoče prisiliti v zdravljenje, razen v primerih, ki jih posebej določa zakon. Takšni zakonsko dopustni primeri prisilnega zdravljenja, kot je na primer obvezno cepljenje, ukrep osamitve ali karantene, prisilna hospitalizacija duševnih bolnikov in drugi, ščitijo zdravje in življenje drugih ljudi.
Naloga je osredotočena na predstavitev pomena pravice do samoodločbe in njenih predpostavk. Govori o omejitvah in izjemah pravice ter o pravni ureditvi v Sloveniji. Diplomsko delo je namenjeno predvsem posameznikom, ki si želijo izvedeti več o samem pomenu pravice ter njenemu uveljavljanju.
Ključne besede: pravica do samoodločbe, avtonomija pacienta, karantena, osamitev, cepljenje
Objavljeno v ReVIS: 02.06.2022; Ogledov: 1074; Prenosov: 57
Celotno besedilo (820,29 KB) |
5. Vpliv transformacijskega in transakcijskega sloga vodenja na ustvarjanje novega znanja : magistrska nalogaMaruša Šega, 2021, magistrsko delo Ključne besede: avtonomija, delovno mesto, učeča se organizacija, transakcijsko vodenje, transformacijsko vodenje, slogi vodenja, ustvarjalnost, inovacije, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 19.08.2021; Ogledov: 1087; Prenosov: 114
Celotno besedilo (1,53 MB) |
6. Avtonomnost občin in medobčinsko povezovanje z namenom regionalnega razvoja : doktorska disertacijaFranci Žohar, 2016, doktorska disertacija Opis: Enote lokalne samouprave so v pretežnem delu razvitega sveta razumljene kot nosilci
lokalnega razvoja. Sočasno pa temeljna listina s področja lokalne samouprave (Evropska
listina lokalne samouprave, Svet Evrope), katere podpisnica je od leta 1995 tudi Slovenija,
predvideva visoko stopnjo avtonomije in odgovornosti za razvoj enot lokalne samouprave.
Občinam v Sloveniji se nalagajo naloge brez ustreznih finančnih sredstev, s čimer slabi
finančno avtonomnost občin in povečuje odvisnost od državnega proračuna. Hkrati pa to
posledično pomeni, da se nekatere naloge slabo opravljajo in izvajajo. Prav tako slovenske
občine nimajo ustreznega lastnega izvirnega finančnega vira, zato se nam pojavlja dvojni
vpliv na povečevanje centralizacije in zmanjšanja avtonomnosti občin, več nalog in enako ali
manj sredstev. Z vsem naštetim se krepi centralizem in zmanjšuje avtonomnost občin. Glede
na navedeno dejstvo smo želeli preveriti, ali medobčinsko povezovanje in sodelovanje lahko
zmanjša navedene učinke oziroma ali lahko krepitev medobčinskega povezovanja in
sodelovanja postopno zmanjšuje centralizem ter sočasno povečuje finančno in dejansko
avtonomnost občin. Sočasno smo preverili, ali je na konkretnem primeru Slovenije možno
preko medobčinskega sodelovanja postopno pričeti graditi vsebinske osnove za kasnejšo
ustanovitev pokrajin.
V sklopu naloge smo potrdili postavljeni hipotezi, da sta lokalna samouprava in upravna
organizacija na nižji ravni neracionalno in neučinkovito organizirani in da medobčinsko
povezovanje in sodelovanje zmanjšuje centralizem ter povečuje avtonomnost občin. Dodali
smo dve hipotezi, s katerima smo pričakovali potrditev soglasij, da je v okviru
medobčinskega povezovanja in sodelovanja lažje in učinkoviteje zagotavljati kadre in
izvajanje nekaterih nalog, ter da bi regije povzročile oblikovanje središč v Sloveniji, ki bi
potencialno postali centri resursov v Sloveniji. Navedeni hipotezi na podlagi statistične
analize anketnih vprašalnikov nista dobili potrditve, kar pomeni, da na področjih, ki jih
izpostavljata navedeni hipotezi, ni soglasja oziroma prevladuje nestrinjanje. Najbližje soglasju
izmed navedenih dodatnih hipotez je hipoteza, ki pravi, da je v okviru medobčinskega
povezovanja in sodelovanja lažje in učinkoviteje zagotavljati kadre in izvajanje nekaterih
nalog, kar lahko kaže na pomembne premike. Področje, ki ga obravnava naslednja hipoteza,
pa je še vedno sredi šibkega spreminjanja v smeri oblikovanja manjših subregij in postopnega
izgrajevanja vsebinskih, družbenih in socioloških, kot tudi ekonomskih temeljev za
ustanovitev pokrajin.
Ključne besede: občine, upravna organiziranost, medobčinsko povezovanje, medobčinsko sodelovanje, reorganizacija, enakomernejši regionalni razvoj, Slovenija, avtonomija, disertacije
Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 1331; Prenosov: 85
Celotno besedilo (6,57 MB) |
7. |
8. Vpliv države na visoko šolstvo : doktorska disertacijaSuzana Rupnik-Nekič, 2018, doktorska disertacija Opis: Znanje je vrednota, brez katere se ne moremo uspešno vključiti v vsakdanje družbene odnose ali v poslovni svet ter predstavlja nevidno bogastvo vsakega naroda. Pot do znanja mora vsak posameznik najti sam, pri tem mu pomagata družina in država. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja so se vse evropske družbe soočile z izrazitimi družbenimi, političnimi in gospodarskimi spremembami, kar je vplivalo tudi na dogajanja v tedanji Jugoslaviji. Slovenija, Srbija, Hrvaška in Črna gora so predstavljale štiri izmed šestih socialističnih republik tedanje Jugoslavije, v katerih je veljal centraliziran sistem izobraževanja, kar pomeni, da so bili tradicionalni izobraževalni sistemi pogojeni s planskim sistemom in socialistično ideologijo. Vse omenjene države so podpisnice Bolonjske deklaracije in so implementirale bolonjski proces v svojo visokošolsko zakonodajo. Doktorska disertacija se osredotoča na primerjavo visokošolskega sistema obravnavanih držav, proučuje zakonsko ureditev visokega šolstva oziroma uspešnost pri uresničevanju sprejetih reformskih ciljev, problematiko financiranja javnih in zasebnih univerz ter pojav konkurenčnosti med zasebnimi in javnimi univerzami. Osrednji namen disertacije je ugotoviti, ali je visoko šolstvo še vedno podvrženo politiki države.
Ključne besede: visoko šolstvo, izobraževanje, financiranje, bolonjski proces, avtonomija, konkurenca, vpliv države
Objavljeno v ReVIS: 21.11.2018; Ogledov: 2384; Prenosov: 145
Celotno besedilo (2,21 MB) |
9. Otrokova avtonomija in varstvo njegovih pravic pri medicinskih posegih : doktorska disertacijaAnita Goršek, 2016, doktorska disertacija Ključne besede: avtonomija, otroci, človekove pravice, zdravstveni posegi, odločanje, transfuzija, transplantacija, evtanazija, obrezovanje, cepljenje, raziskave, disertacije
Objavljeno v ReVIS: 18.12.2017; Ogledov: 2991; Prenosov: 214
Celotno besedilo (2,59 MB) |
10. Procesna avtonomija držav članic Evropske unije : magistrsko delojernej Mavrič, 2014, magistrsko delo Ključne besede: Evropska unija, Sodišče Evropske unije, nacionalna procesna avtonomija, effet utile, kriterij učinkovitosti, kriterij ekvivalence, polni učinek prava EU, odškodninska odgovornost držav članic, res judicata, imuniteta nacionalnega sodnika
Objavljeno v ReVIS: 14.12.2017; Ogledov: 3835; Prenosov: 224
Celotno besedilo (1,05 MB) |
