Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga zasebnega zavoda "Muzej norosti, trate" pri integraciji obmejne skupnosti
Darja Farasin, 2017

Opis: Magistrsko delo vsebuje celovit pregled kulturne in naravne dediščine v obmejni vasi Trate ter analizo o njenem povezovalnem pomenu za prebivalce čezmejne skupnosti. Predstavljen je del te skupnosti, ki se je združila v zasebnem zavodu in ugotovljena so povezovalna področja. V praksi se velikokrat napačno razume vloga zasebnega zavoda, ki jo kot nevladna organizacija predstavlja v skupnosti. Za družbo, njen razvoj, predvsem pa za delovanje in krepitev demokracije, so nevladne organizacije zelo pomembne. Da bi bolje razumeli vlogo, ki jo ima zasebni zavod Muzej norosti, Trate, pri razvoju kraja, smo raziskali delovanje nevladnih organizacij skozi zgodovino Slovenije in predstavili statusne pravne podlage nevladnih organizacij v Sloveniji. Primerjalno so prikazane pravne ureditve ustanovitve, registracije in upravljanja nevladnih organizacij v Avstriji, Bolgariji, na Češkem, v Estoniji, na Finskem, v Franciji, na Hrvaškem, Slovaškem in v Združenem kraljestvu. Ugotovili smo, da je zasebnemu zavodu omogočeno ustanavljanje socialnih podjetij, saj le-ta predstavljajo primerno družbeno odgovorno obliko podjetništva v obravnavanem okolju, kar potrjujejo tudi predstavljeni primeri dobrih praks. Za razumevanje deinstitucionalizacije kot pomembne vsebine zasebnega zavoda so predstavljene usmeritve Evropske komisije in proces deinstitucionalizacije v Sloveniji. Poglavitni rezultat dela je celovit pregled dediščine kraja in usmeritve k njeni revitalizaciji s poudarkom na zasebnem zavodu ter njegovem delovanju v čezmejni skupnosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kulturna dediščina, naravna dediščina, zasebni zavodi, nevladne organizacije, obmejne skupnosti, integracija, deinstitucionalizacija, Trate, grad Cmurek
Objavljeno: 01.08.2018; Ogledov: 1690; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (3,47 MB)

2.
Stanovanjska oskrba starejšega prebivalstva v Mestni občini Ptuj
Andrej Trunk, 2021

Opis: Razviti svet se stara in vedno bolj čuti neugodno razmerje med starostnimi skupinami. Staranje prebivalstva prinaša številne izzive na vseh ravneh družbe. Eden izmed njih, s katerim se v današnjem času še posebej intenzivno soočamo, je stanovanjska oskrba starejših. Ranljivost skupine starostnikov nas dnevno opozarja, da je skrajni čas, da začnemo intenzivneje izvajati ukrepe na področju stanovanjske oskrbe in deinstitucionalizacije starejših. Za večino ljudi je ideja o samostojnosti, neodvisnosti, varnosti in dobrem počutju tesno povezana z idejo o lastnem domu. Ta postane v starosti še močnejša in pravica vsakega posameznika, da sam izbere način, kako in kje bo preživel starost je neodtujljiva. Namen magistrskega dela je bil proučiti in predstaviti trenutno stanje na področju stanovanjske oskrbe starejšega prebivalstva v MO Ptuj, pri čemer smo izhajali iz splošnih razmer v Sloveniji in ugotoviti, kakšne so potrebe, želje in zadovoljstvo starejših ljudi v MO Ptuj glede stanovanjske oskrbe. Z izvedeno anketo na izbranem vzorcu starostnikov je bilo ugotovljeno, da anketirani niso zadovoljni s stanovanjsko oskrbo starejših v MO Ptuj in da so njihove želje in potrebe premalo upoštevane. Poleg doma za starejše, ki je v MO Ptuj edina obstoječa oblika stanovanjske oskrbe za starejše, si starostniki želijo v prvi vrsti oskrbovanih stanovanj. Predvsem pa si želijo tudi v starosti bivati v svojem domu, kjer se počutijo varno, samostojno in neodvisno. Rezultati raziskave odražajo realno stanje na področju stanovanjske oskrbe starejših v MO Ptuj in predstavljajo pomemben prispevek k oblikovanju in predvsem realizaciji predlogov za njegovo izboljšanje
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: staranje prebivalstva, stanovanjska oskrba starejših, institucionalna oskrba, deinstitucionalizacija, MO Ptuj
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 137; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (2,95 MB)

3.
SVZ Dutovlje, deinstitucionalizacija in javne politike
Dejan Košuta, 2017

Opis: Ljudi, ki imajo teţave v duševnem zdravju, ne zmorejo več poskrbeti zase in nimajo druge pomoči, se institucionalizira, S tem pa se jih podvrţe pravilom institucije, ki jim odvzame moţnost odločanja o sebi. Alternativa temu je deinstitucionalizacija, ki je danes ena izmed glavnih smeri razvoja na področju duševnega zdravja. Kot alternativa institucionalizaciji, njeni rigidnosti in razosebljanju, v svojem bistvu vrača uporabniku vsaj del njegovega ţivljenja, kot ga je poznal pred boleznijo. Daje mu oporo, opolnomočenje, samospoštovanje in spodbuja ustvarjalnost. Deinstitucionalizacija pomeni odpiranje institucij duševnega zdravja v druţbo, destigmatizacijo, zavračanje diskriminacije in socialno vključenost uporabnikov. Ob tem pa zagotavlja kvalificirano in profesionalno delovno silo, ki nudi strokovne in kvalitetne storitve. Ker pa je deinstitucionalizacija poleg druţbenega tudi političen proces, pridemo na področje javnih politik. Preko javnih institucij javne politike rešujejo druţbene probleme. Javne politike so tiste, ki določajo smer razvoja v institucijah, zato je zelo pomembno, kaj nam sporočajo in kakšne so njihove smernice. Na drugi strani pa nam lahko pokaţejo, kakšno je stanje v instituciji in kako institucije udejanjajo javne politike. V nalogi skušamo ugotoviti ali se javne politike in smernice implementirajo v delovanje in razvoj SVZ Dutovlje na področju deinstitucionalizacije, ob tem pa ugotavljamo morebitne teţave s katerimi se zavod srečuje.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: deinstitucionalizacija, duševno zdravje, institucija, javne politike, SVZ Dutovlje
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 128; Prenosov: 3
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh