1. Proces rezervacij oskrbe starostnikov na domu : magistrska nalogaTomaž Nemanič, 2024, magistrsko delo Opis: Pričujoča magistrska naloga se osredotoča na proces prijave starostnika oziroma oskrbovanca
za oskrbo na domu. Predvsem obravnava proces rezervacije termina za posamezno storitev in
ob tem predstavlja kritično presojo ter mišljenje starostnikov in zdravstvenih delavcev z vidika
tako rezervacij termina oskrbe kot tudi načina oskrbe na domu. Predstavljen je osnovni proces,
ki omogoča starostniku možnost rezervacij terminov oskrbe in vpogled v evidenco njegovega
zdravstvenega stanja. Izboljšavo procesa predstavlja online zdravljenje. Namen je zadovoljiti
ciljno skupino oskrbovancev, ki storitev potrebujejo, in zdravstvenega osebja, ki storitev oskrbe
nudijo in vodijo evidenco zdravstvenega stanja oskrbovanca. Ključne besede: oskrba, procesi, starostnik, zdravstveni delavec, naročanje Objavljeno v ReVIS: 29.08.2024; Ogledov: 351; Prenosov: 17 Celotno besedilo (4,28 MB) |
2. Vloga in pomen zadrževanja dobrega delavca v organizaciji proučevanega ministrstva : diplomska nalogaJerneja Peterka, 2023, diplomsko delo Ključne besede: medgeneracijsko komuniciranje, dober delavec, fluktuacija, motivi, vrednote, upravljanje delavcev, motiviranje, diplomske naloge Objavljeno v ReVIS: 09.10.2023; Ogledov: 650; Prenosov: 100 Celotno besedilo (691,38 KB) |
3. Nezgode pri delu in odškodninska odgovornost : magistrsko deloJana Vrtovec, 2023, magistrsko delo Opis: Osamosvojitev Republike Slovenije in sprejem Ustave leta 1991 sta narekovala potrebo po ureditvi celotnega pravnega reda v novonastali državi. Prišlo je do spremembe družbene in ekonomske ureditve, kar se je še posebej odrazilo na področju zakonskega urejanja v magistrskem delu obravnavanega področja odškodninske odgovornosti delodajalcev, delovnih razmerij ter področja varnosti in zdravja. Pomemben cilj tranzicije je bil vzpostavitev pravne države in sprejem sodobne zakonodaje. V prvem delu magistrskega dela je bil z metodo zbiranja gradiva, deskriptivno in kompilacijsko metodo proučen potek sprejemanja zakonodaje in ugotovljeno, da je Republika Slovenija ratificirala in v notranjo zakonodajo vključila nadnacionalne in mednarodne vire, ki urejajo področje varnosti in zdravja pri delu kot tudi vire s področja delovnih razmerij. Z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu so bile vse do tedaj sprejete direktive s področja varstva in zdravja pri delu prenesene v naš pravni red. Na njegovi osnovi je bila leta 2003 sprejeta Resolucija o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu. Pomanjkljivost Resolucije je bila, da ni določila nosilcev, rokov, potrebnih finančnih virov in kazalcev za spremljanje njenega izvajanja. Leta 2011 je bil sprejet posodobljen Zakon o varnosti in zdravju pri delu, leta 2018 pa nova Resolucija o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu 2018–2027. Izvedbeni dokumenti tega nacionalnega programa so triletni akcijski načrti, v katerih so določeni ukrepi, izvajalci ukrepov, finančni viri, potrebni za izvedbo ukrepov, roki in način spremljanja izvedbe ukrepov. V magistrskem delu je bilo s statistično analizo podatkov o številu nezgod pri delu za obdobje 2016 do 2020 ugotovljeno, da je število nezgod navkljub sodobni zakonodaji še vedno previsoko. Letno se zgodi povprečno 9.550 nezgod, od tega 15 do 17 s smrtnim izidom. V magistrskem delu so opisane še vrste in podlage za odškodninsko odgovornost s posebnim poudarkom na odškodninski odgovornosti delodajalcev. V raziskovalnem delu magistrskega dela so bile raziskane in analizirane nezgode pri delu v javnem sektorju, javni upravi in Policiji. Ključne besede: nezgoda pri delu, odškodninska odgovornost, javni sektor, delodajalec, delavec Objavljeno v ReVIS: 01.06.2023; Ogledov: 1034; Prenosov: 102 Celotno besedilo (941,81 KB) |
4. |
5. |
6. |
7. |
8. Uporaba GPS sledilnih naprav z vidika varstva osebnih podatkov zaposlenih : magistrsko deloEmanuela Eduard Muhić, 2020, magistrsko delo Opis: Lokacijski podatki v sodobnem času predstavljajo področje, kjer obdelava teh podatkov, pridobljena s pomočjo sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij, prinese številne koristi. Raznolikost ter prosta dostopnost GPS tehnologije daje vse več delodajalcem možnost, da jo lahko uporabijo za povečanje učinkovitosti delovnega procesa ter tudi za nadzor nad zaposlenimi, zaradi česar postaja vprašanje zasebnosti na delovnem mestu vse bolj kompleksno ter zanimivo. Obravnavana tema magistrskega dela je uporaba GPS sledilnih naprav z vidika varstva osebnih podatkov zaposlenih. Obdelavo osebnih podatkov na delovnopravnem področju ureja kar nekaj specialnih zakonov, medtem ko je uporaba GPS sistema v delovnih razmerjih prav posebno področje s številnimi %sivimi conami%, kjer obdelave osebnih podatkov (še) ne ureja noben zakon oziroma je v nacionalni zakonodaji pomanjkljivo urejena. Ker imajo delodajalci kot upravljavci osebnih podatkov v praksi precej težav glede pravilnega interpretiranja veljavne zakonodaje (ZDR-1, ZVOP-1, uredba GDPR itd.), se je v luči zastavljenih ciljev preučilo in predstavilo varstvo osebnih podatkov v delovnih razmerjih s poudarkom na sledenju zaposlenim z uporabo GPS naprav ter obravnavalo konkretne primere s področja sledenja delavcem, kjer se je podrobneje posvetilo študiji primera uporabe GPS sledilne naprave za sledenje avtobusov v izbranem podjetju NOMAGO, d. o. o. Slednje je pripeljalo do različnih ugotovitev, kaj je namen spremljanja, oz. do odgovorov na zastavljeni raziskovalni vprašanji, ali je uporaba GPS sledilne naprave z vidika varstva osebnih podatkov v delovnih razmerjih sorazmeren ukrep ali preveč posega v pravice zaposlenih ter do katere mere je še dopustno, da delodajalec spremlja delavca na njegovi službeni poti glede na izbrane primere sledenja zaposlenim. Ključne besede: GPS sledilne naprave, lokacijski podatki, upravljavec, varstvo osebnih podatkov, delovna razmerja, delavec, delodajalec Objavljeno v ReVIS: 09.03.2021; Ogledov: 2234; Prenosov: 190 Celotno besedilo (796,13 KB) |
9. |
10. |