1. |
2. MENTALNA HIGIENA NA DELOVNEM MESTU MEDICINSKE SESTRELucija Laknar Femc, 2024, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Mentalna higiena predstavlja skrb za duševno zdravje posameznika. Pri tem je potrebno najprej zagotoviti temeljni potrebi prehranjevanja in spanja. Mentalna higiena se osredotoča na posameznikov um ter spodbuja posameznikovo dobro počutje. Obstaja vrsta aktivnosti, ki jih lahko vsakdo prilagaja na način, da bodo nahranile njegov um in izboljšale življenje ter psihosocialno kompetenco. Posameznikova visoka čustvena inteligenca ima pozitiven vpliv na njegovo delovanje na delovnem mestu in je povezana z mentalno higieno. Posamezniki z visoko razvito čustveno inteligenco so uspešnejši pri reševanju konfliktov ali pri pogajanjih, lažje se spoprijemajo s stresom ter so učinkovitejši motivatorji. Namen raziskave je preučiti mentalno higieno na delovnem mestu medicinske sestre.
Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani in analizirani primarni podatki, ki so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Zbiranje sekundarnih podatkov je potekalo s pomočjo internetnih podatkovnih baz (biografske baze podatkov, PubMed, SpringerLink, Cobiss).
Rezultati: Medicinske sestre poznajo pomen mentalne higiene. Razlagajo si ga kot skrb za duševno zdravje in dobro počutje. Nekaterim pomeni mentalna higiena skrb za »čiščenje« uma, duha oz. misli. S pomočjo mentalne higiene medicinske sestre laže obvladujejo stres in čustva, ki jih tudi laže izražajo. Večina intervjuvank si predstavlja mentalno higieno kot skrb zase. Ena od intervjuvank mentalno higieno povezuje s fizičnim zdravjem. Medicinske sestre za svojo mentalno higieno aktivno skrbijo s pogovorom, prebiranjem knjig, sproščanjem s sprehodi v naravi, fizično aktivnostjo, hobiji, pozitivnim razmišljanjem, potovanji z glasbo, meditacijo, dihalnimi vajami, z ogledi filmov, ohranjanjem vsakodnevne rutine, vzdrževanjem medosebnih odnosov, upanjem, dobro družbo, izobraževanjem o samopodobi, družinskimi izleti, ležanjem na ležalniku ter zadostnim spanjem. Medicinske sestre pravijo, da sta čustvena inteligenca in mentalna higiena med seboj povezani, povezanost pa je ključna. Razvita čustvena inteligenca omogoča medicinskim sestram boljše obvladanje stresa, razumevanje, obvladanje čustev ter soočanje z njimi. Intervjuvanke menijo, da čustvena inteligenca vpliva na sprejemanje premišljenih odločitev, gradnjo kakovostnih medsebojnih odnosov s sodelavci, kar vodi v večje zadovoljstvo z delom, povzroča manj konfliktov in splošno izboljšanje duševnega zdravja na delovnem mestu ter da čustveno inteligentni posamezniki znajo poskrbeti za mentalno higieno, ji namenijo dovolj časa in jim je tudi zanjo laže poskrbeti.
Razprava: Razmišljanja medicinskih sester o mentalni higieni, čustveni inteligenci, duševnem zdravju, dejavnikih tveganja na delovnem mestu se povezujejo s teorijo in ustrezajo teoretičnim izhodiščem. Sicer sam termin dejavniki tveganja na delovnem mestu je uporabila v intervjuju le ena oseba, kar pa ne pomeni, da dejavnikov tveganja medicinske sestre ne poznajo. Glede na to, da ugotovitve kažejo, da so slabi medosebni odnosi, nesporazumi, grožnje, nespoštljivost, aroganca, zahrbtnost razlogi za slabo počutje na delovnem mestu, bo moral vsak posameznik še marsikaj postoriti glede svoje mentalne higiene.
Ključne besede: mentalna higiena, čustvena inteligenca, medicinska sestra, delovno mesto.
Objavljeno v ReVIS: 28.09.2024; Ogledov: 294; Prenosov: 13
 Celotno besedilo (1,42 MB) |
3. |
4. |
5. |
6. DRUŽINSKA PODJETJA V POSAVJU : ANALIZA DEJAVNIKOV USPEHAJanja Rupret, 2023, ni določena Opis: Magistrska naloga predstavlja temeljito študijo dejavnikov uspeha v družinskih podjetjih v Posavju. Naloga je strukturirana v dva glavna sklopa: teoretični in empirični del. V teoretičnem je podana analiza tuje in domače znanstvene ter strokovne literature. Poglobili smo se v razumevanje družinskih podjetij, njihov pomen in delež na gospodarskem trgu v Evropi in v Sloveniji. Identificirali smo ključne osebe v teh podjetjih ter preučili njihove prednosti in slabosti. Ker so tema naloge družinska podjetja v Posavju, smo temu delu Slovenije namenili poseben del in nekatera posavska družinska podjetja tudi predstavili. Poseben poudarek smo namenili dejavnikom uspeha družinskih podjetij, pri čemer smo se osredotočili na merila uspešnosti in raziskali vlogo nefinančnih meril, kot so zadovoljstvo, motivacija in pripadnost zaposlenih.
V empiričnem delu raziskave smo analizirali podatke, ki smo jih pridobili s predhodno oblikovanim anketnim vprašalnikom, ki smo ga objavili na spletni strani 1KA. Anketne vprašalnike smo razdelili med lastnike družinskih podjetij, družinske člane, zaposlene v podjetju ter tiste zaposlene, ki niso del družine, podjetje pa ima sedež v Posavju. S pomočjo socialnih omrežij, ciljnih elektronskih pošt in ustnih dogovorov smo dosegli vzorec 120 končno izpolnjenih anket v obdobju dveh mesecev in pol. Rezultati naše raziskave so odražali kompleksnost dejavnikov uspeha v družinskih podjetjih v Posavju, pri čemer smo pokazali, da se uspešnost podjetij ne kaže le skozi finančne kazalce, temveč tudi skozi zadovoljstvo, motivacijo in predanost zaposlenih.
Ključne besede: družinsko podjetje, uspešnost, zaposleni, motivacija, pripadnost, delovno mesto, zadovoljstvo
Objavljeno v ReVIS: 02.12.2023; Ogledov: 785; Prenosov: 44
Celotno besedilo (859,43 KB) |
7. |
8. |
9. |
10. |
