Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Zemljiškoknjižna ureditev vodnih zemljišč
Brigita Korošec, 2016

Opis: Za potrebe upravljanja in gospodarjenja z vodami predvideva zakonodaja s področja voda določitev in evidentiranje vodnih zemljišč. Magistrsko delo obravnava te načine evidentiranja vodnih zemljišč in ureditev statusa vodnega javnega dobra v javnih evidencah glede na različne pravne podlage. Podrobneje so predstavljene določbe Zakona o vodah o evidentiranju vodnih zemljišč v javnih nepremičninskih evidencah in pravila, ki se pri tem evidentiranju uporabljajo. Izpostavljena je potreba po tem, da se v tej zvezi vzpostavi dejanska raba prostora. Nazadnje je nakazana tudi posebna problematika togih pravil na področju nepremičnin, ki otežujejo ustrezno umestitev voda v tako zakonodajo. Avtorica te magistrske naloge se v delu osredotoča na dejansko rabo in lastništvo vodnih zemljišč ter posledično na usklajenost uradnih evidenc s stanjem v naravi, ki pa se razlikujeta. Razlog za odstopanja gre iskati predvsem v tem, da se struge vodotokov skozi desetletja premikajo, bodisi po izvedenih regulacijah ali po naravni poti. Tako obstajajo v Republiki Sloveniji vodna zemljišča v naravi in vodna zemljišča po evidenci zemljiškega katastra. V primerih, kjer se izkaže, da so podatki o isti parceli vodnega zemljišča iz obeh podatkovnih virov različni, je treba uskladiti zemljiškoknjižno stanje z dejanskim. Predstavljena so različna problemska področja oz. skupine posameznih primerov neskladij, ki se jih lahko obravnava enako, in postopki ureditve, ki privedejo do urejenega stanja evidenc zemljiškega katastra in zemljiške knjige. Na podlagi analize veljavne zakonodaje je prikazan pravilen način ureditve vodnih zemljišč z lastninskega vidika in postopek vpisa oz. izbrisa statusa vodnega javnega dobra na obravnavanem področju. Z ažurnimi in realnimi evidencami vodnih zemljišč v Republiki Sloveniji, določenimi na podlagi strokovno vodarskih kriterijev in določenih statusih vodnih zemljišč, je omogočeno uveljavljanje pravnega režima vodnih zemljišč in omejevanje lastninske pravice na parcelah v zemljiškem katastru. Kakovostno vzpostavljene in urejene zbirke podatkov o vodnih zemljiščih, ki vsebujejo ažurne podatke, bi pripomogle k boljšemu upravljanju, razpolaganju in načrtovanju z vodami, zagotavljajo pa tudi pravno varnost lastnikom nepremičnin.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: vodno zemljišče, naravno vodno javno dobro, lastništvo vodnih zemljišč, status vodnih zemljišč, meja vodnega zemljišča, zemljiški kataster, zemljiška knjiga, Slovenija, magistrske naloge
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 3151; Prenosov: 200
.pdf Celotno besedilo (3,04 MB)

2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
Kaznivi dejanji razžalitve in obrekovanja
Medina Radončič, 2018

Opis: Kazniva dejanja so opredeljena v Kazenskem zakoniku (KZ-1 Uradni list RS, št. 55/08), in sicer kot človekova protipravna dejanja, ki jih zakon zaradi nujnega varstva pravnih vrednot določa kot kazniva in hkrati določa njihove znake ter kazen za krivega storilca. Za kazniva dejanja se štejejo vsa tista dejanja, ki so protipravna in hkrati dosegajo tolikšno stopnjo družbene nevarnosti, da upravičujejo kaznovanje. Med kaznivimi dajanji sta tudi kaznivo dejanje razžalitve (158. člen) ter kaznivo dejanje obrekovanja (159. člen), na kateri smo se osredotočili v diplomskem delu. Obe obravnavani kaznivi dejanji v splošnem veljata za kaznivo dejanje zoper čast in dobro ime. S tovrstnimi kaznivimi dejanji se ogroža predvsem dostojanstvo posameznika, nastajajo pa, kadar se sogovornik odmakne od moralnega in etičnega vedenja, vrednotenja in/ali izražanja. V demokratični državi sta zavzemanje in skrb za človekove pravice temelj. Dve izmed pomembnih človekovih pravic obravnavamo v diplomskem delu, in sicer svobodo govora oz. svobodo izražanja ter čast in dobro ime. Na tem delu pridemo do kritičnega razmerja med svobodo govora in pravico do dostojanstva posameznika, saj med njima tičita obravnavani kaznivi dejanji razžalitve ter obrekovanja. Svoboda govora ne pomeni, da lahko komur koli rečeš kar koli. Iz ustave izhaja pravica do dostojanstva, ki jo mora vsak posameznik upoštevati in spoštovati. Kako se rešujejo dileme razmerja med svobodo govora in pravico do posameznikovega dostojanstva, smo raziskali v analizi sodnih praks Evropskega sodišča za človekove pravice. Osredotočili pa smo se tudi na novinarstvo, saj je v Kazenskem zakoniku določena dvakrat višja kazen za kazniva dejanja, ki so storjena s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveščanja. In prav novinarji so največkrat izpostavljeni tovrstnim kaznivim dejanjem. Bodisi z ene bodisi druge strani.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: razžalitev, obrekovanje, kazniva dejanja, svoboda izražanja, čast in dobro ime, kazensko pravo
Objavljeno: 12.03.2019; Ogledov: 2502; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

9.
10.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh