1. Izboljšanje kognitivnih sposobnosti starejših zaposlenih z računalniškim kognitivnim treningom : doktorska disertacija študijskega programa tretje bolonjske stopnje Socialna gerontologijaZdenka Milič Kavčič, 2025, doktorska disertacija Opis: Uvod: Pospešeno staranje svetovnega prebivalstva bo vodilo do povečanja deleža starejših v delovni sili. Računalniški kognitivni trening (RKT) je učinkovit pri izboljšanju kognitivnih sposobnosti, vendar kljub temu njegove koristi za starejše delavce ostajajo premalo raziskane. Preverjali smo učinkovitost RKT v realnem okolju, na delovnem mestu, s poudarkom na zaposlenih, starih 50+ let, iz javnega sektorja. Metode: referenti za izvajanje zavarovanj (n = 82) so bili randomizirani bodisi v intervencijsko skupino (24 45-minutnih vadb RKT dvakrat na teden) bodisi v pasivno kontrolno skupino. Meritve kognitivnih sposobnosti, dobrobiti (well-being), zadovoljstva pri delu in produktivnosti so bile zbrane in ocenjene pred in po-RKT. Rezultati: Udeleženci, ki so opravljali RKT, so izboljšali izvršilne sposobnosti (p = 0,04). Opaziti je trend spremembe delovne produktivnosti po-RKT (p = 0,09), pri čemer je kontrolna skupina pokazala znaten upad (p = 0,02), medtem ko je intervencijska skupina ostala stabilna. Zaključek: RKT med delovnim časom pisarniških delavcev pozitivno vpliva na kognicijo in ohranjanje dobrobiti brez padca produktivnosti (kljub porabi 5 % delovnega časa za RKT). Ob novih izzivih in zahtevah spreminjajočih se delovnih mest bi RKT lahko bil preventivna in podporna intervencija za pomoč starejši delovni sili pri ohranjanju in izboljšanju kognitivnih in vedenjskih sposobnosti. Ključne besede: starejši zaposleni 50+, računalniški kognitivni trening (RKT), dobro počutje (well-being), produktivnost Objavljeno v ReVIS: 27.03.2025; Ogledov: 323; Prenosov: 9
Celotno besedilo (9,64 MB) |
2. |
3. VLOGA PATRONAŽNE MEDICINSKE SESTRE PRI SPODBUJANJU DOJENJATijana Šobot, 2024, diplomsko delo Opis: Dojenje je naraven proces, ki zagotavlja optimalno prehrano in zdravstvene koristi za otroka in mater. Dojenje večini sodobnih generacij žensk ni naravno, saj se v večini primerov prvič srečajo z dojenjem, ko same rodijo, zato potrebujejo pomoč različnih strokovnjakov s tega področja. Ene izmed teh so tudi patronažne medicinske sestre. Z večkratnimi obiski na domu otročnice in novorojenca želimo doseči, da je vsaka deležna
primerna fizične in učinkovite psihične ter socialne podpore. Med intervencijami svetuje, prikaže in seznani s pomenom dojenja ter materinega mleka, tehnikami in o pomenu pravilnega pristavljanja otroka na dojko.
Raziskavo smo opravili med materami, katere so nam pomagale z izpolnitvijo ankete, ugotoviti oskrbo, podporo in vlogo patronažne medicinske sestre v procesu spodbujanju dojenja. Ključne besede: Dojenje, zdravstvene koristi, vloga patronažne medicinske sestre, zdravstvena nega, svetovanje, podpora na domu, zdravje, dobro počutje, izobraževanje mamic. Objavljeno v ReVIS: 13.10.2024; Ogledov: 591; Prenosov: 18
Celotno besedilo (1,67 MB) |
4. |
5. Kazniva dejanja zoper čast in dobro ime : magistrsko deloAjda Kalan, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava kazniva dejanja zoper čast in dobro ime, zapisana v 18. poglavju Kazenskega zakonika (KZ-1). Namen magistrskega dela je z metodo deskripcije podrobno in natančno preučiti ter predstaviti materialnopravno ureditev kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime. Na podlagi slovenske zakonodaje, publikacij ter sodne prakse, preučiti, kje je meja med svobodo izražanja ter kdaj ta poseže v pravico do časti in dobrega imena, tudi v medijih. Struktura magistrskega dela temelji na podrobni predstavitvi kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime, predstavitvi različnih pogledov na kazniva dejanja, svobode medijev pri opravljanju njihovega dela, dotaknili se bomo tudi pravice do zasebnosti in osebnostnih pravic, na podlagi enega izmed glavnih ciljev bomo preučili sodno prakso glede opredelitve mej pri pravici do svobode izražanja ter se dotaknili tudi sovražnega govora. Obravnavali bomo tudi kazniva dejanja, storjena v medijih. Z metodo komparacije in sinteze bomo primerjali različna mnenja pravnih strokovnjakov, strokovnih člankov ter strokovne literature, tako tuje kot domače, in podali svoja stališča. Eden od ciljev bo tudi na podlagi literature odgovoriti na vprašanje, kdaj žaljivo izražanje preraste v kaznivo dejanje. Z magistrskim delom želimo dodati izvirni prispevek k obravnavani temi. Ključne besede: kazniva dejanja, kazniva dejanja zoper čast in dobro ime, svoboda izražanja, sovražni govor, sodna praksa Objavljeno v ReVIS: 10.07.2024; Ogledov: 833; Prenosov: 44
Celotno besedilo (871,32 KB) |
6. Obvladovanje stresa v delovnem okolju : diplomska nalogaKarin Ferlin, 2023, diplomsko delo Ključne besede: stres, dejavniki stresa, obvladovanje stresa, organizacija, zaposleni, dobro počutje, produktivnost, diplomske naloge Objavljeno v ReVIS: 14.07.2023; Ogledov: 1400; Prenosov: 36
Celotno besedilo (811,77 KB) |
7. Interes državljanov Republike Hrvaške in Republike Slovenije za psihosocialno svetovanje v naravi : magistrska nalogaVida Kezele, 2022, magistrsko delo Opis: V teoretičnem delu naloge je podrobno razloženo, kaj je psihosocialno svetovanje in kakšna je razlika med navadnim psihosocialnim svetovanjem in tistim, ki se izvaja v naravi. Poudarek je na teorijah in raziskavah, ki dokazujejo povezavo med človeško psiho in telesom. Posebej je pojasnjeno, kako narava in hoja vplivata na psiho in telo. Navedeni so potencialni izzivi in prednosti psihosocialnega svetovanja v naravi. V magistrski nalogi so predstavljeni rezultati raziskave o interesu ljudi za psihosocialno svetovanje v naravi in njihovem odnosu do le-tega. Izvedena raziskava je kvantitativna, raziskovalno območje pa zajema dve državi – Hrvaško in Slovenijo. Raziskava je bila opravljena ob spoštovanju vseh etičnih načel in človekovih pravic. Pri statistični analizi so bili uporabljeni parni T-test, Fischerjev natančni test in frekvenčni prikaz podatkov. Spletni vprašalnik, ki smo ga pripravili za namen te raziskave, je izpolnilo 156 anketirancev. Rezultati kažejo, da bi 86,5 % anketirancev želelo poskusiti s psihosocialnim svetovanjem v naravi. Po vsaj pol ure bivanja v naravi se anketiranci počutijo bolj umirjeni (92 %), občutijo manj stresa (87 %), manj tesnobe (68 %) in so bolj optimistični pri razmišljanju o življenjskih izzivih (62 %). Ugotovljeno je bilo, da obstaja statistično pomembna razlika v stopnji umirjenosti, stresa, tesnobe in optimizma pred in po bivanju v naravi. Ta raziskava kaže na potrebo po razširitvi ponudbe v kategoriji zagotavljanja psihološke pomoči. Predlagamo uvedbo zagotavljanja psihološke pomoči v naravnem okolju med sprehodom. Ključne besede: psihosocialno svetovanje, svetovanje v naravi, psihološko dobro počutje, psihofiziologija, duševno zdravje, narava, magistrske naloge Objavljeno v ReVIS: 23.12.2022; Ogledov: 1204; Prenosov: 53
Celotno besedilo (949,15 KB) |
8. |
9. |
10. |