Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Pravica do združevanja v slovenskih in primerjalnih dimenzijah
David Lužar, 2014

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pravica da združevanja, nevladna organizacija, društvo
Objavljeno: 05.09.2017; Ogledov: 1116; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (778,54 KB)

2.
3.
Društvo - kot nevladna organizacija
Metka Domanjko, 2013

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: društvo, neprofitna organizacija, Ustava RS, zadovoljevanje potreb
Objavljeno: 12.09.2017; Ogledov: 966; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (835,93 KB)

4.
Registracija društva na portalu E-VEM in vloga AJPES pri registraciji društev
Alenka Grmek, 2011

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: društvo, upravna enota, vstopna točka, AJPES
Objavljeno: 03.10.2017; Ogledov: 1018; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

5.
6.
Izdelava spletne aplikacije za pomoč pri upravljanju prostovoljnega gasilskega društva
Denis Kambič, 2019

Opis: Slovenija ima zelo razvito področje gasilstva, na njem deluje veliko prostovoljnih gasilskih društev, ki se verjetno srečujejo s podobno težavo kot društvo, katerega pripadnik sem tudi jaz. Do težav prihaja zaradi vedno večje količine podatkov, ki so še vedno v fizični obliki in tako ne omogočajo poenostavljenega brskanja in urejanja podatkov. Zato sem se odločil za izdelavo spletne aplikacije, ki bo delno digitalizirala poslovanje in tako vodilnim olajšala delo. Diplomska naloga opisuje potek izdelave spletne aplikacije za pomoč pri upravljanju prostovoljnega gasilskega društva. Vsebuje opis preučevane skupine, ki vključuje opredelitev trenutne problematike z vidika dostopnosti in preglednosti podatkov, ki so zdaj v večini primerov še vedno v fizični obliki. Po opredelitvi problemov sledi analiza zahtev, kjer opredelimo funkcionalnosti, ki jih je potrebno implementirati. Sledi načrtovanje, kjer se osredotočamo na izdelavo podatkovne baze z vsemi tabelami, potrebnimi za razvoj spletne aplikacije. Po uspešnem načrtovanju je na vrsti sama izdelava in predstavitev končnega izdelka, ki je razdeljen na javni del, namenjen predstavitvi društva, ter uporabniški del, ki je zaščiten s sistemom uporabniških imen in gesel ter vsebuje podatke, potrebne za upravljanje PGD.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: PDG, Prostovoljno gasilsko društvo, spletna aplikacija, upravljanje, vodenje, podatkovna baza
Objavljeno: 19.06.2019; Ogledov: 697; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (2,31 MB)

7.
Prepoved suženjstva in novodobno suženjstvo
Kaja Kramar, 2018

Opis: Zadnji dve stoletji in pol sta bili priča izredni spremembi v dojemanju in sprejemanju pojma suženjstva. Vzroki, ki so skozi zgodovino pripeljali do prepovedi suženjstva, so različni. Rečemo lahko, da se s prepovedjo suženjstvo v svetu ni končalo, temveč je dobilo nove razsežnosti in oblike. Današnje suženjstvo je globalizirano, kar pomeni, da so si oblike suženjstva v različnih delih sveta vedno bolj podobne. Vedno bolj so si podobni načini izkoriščanja, ki jih uporabljajo izkoriščevalci, in vloga, ki jo v državnih ekonomijah zasedajo sužnji % da jim prinašajo dobiček. Dejstvo je, da so rasne razlike med ljudmi oziroma rasna pripadnost ljudi, ki so zasužnjeni, v primerjavi z zgodovino vse manj pomembne. Dobički, ki jih prinaša zasužnjevanje, so danes mnogo večji, kot so bili nekoč; poleg tega je cena sužnjev v primerjavi s časom pred prepovedjo suženjstva mnogo nižja. Sužnji so v modernem času potrošno blago, vežejo jih krajša razmerja z izkoriščevalci, medtem ko je suženjstvo v preteklosti običajno pomenilo dosmrtno razmerje. Cene sužnjev so v primerjavi s preteklostjo toliko nižje, da je na trgu več ponudbe kot povpraševanja. Poleg tega se njihova delovna sposobnost ni zmanjšala, kar pomeni, da lahko izkoriščevalci danes z enakim oziroma manjšim vložkom ustvarjajo večje dobičke. S tem se je ustvarila dobičkonosnost suženjstva. Lahko bi celo rekli, da so bili sužnji nekoč dragocene naložbe, zaradi česar so njihovi lastniki bolje skrbeli za njihovo zdravje, medtem ko so danes zamenljivi, potrošni. Poniževalna in kaznovalna funkcija se izgubljata v naprednejših državah, medtem ko v manj razvitem svetu lahko še vedno ostajata celo v enakem obsegu. Zanesljivi podatki o obstoju teh funkcij ne obstajajo iz razlogov, kot so neprijavljanje dejanj, neizobraženost ali nezmožnost žrtev in vpletenost držav samih v tovrstno izkoriščanje oziroma splošno zanikanje obstoja problematike. Zaradi globalizacije in njenih posledic so se pojavile nove oblike suženjstva. Najpomembnejši vzrok za to so velike razlike med revnimi in bogatimi, revščina in slaba izobrazba ter posledično povečevanje ranljivosti določenih skupin ljudi, ki so zaradi tega bolj izpostavljene. Države se problematike suženjstva lotevajo s preventivnimi dejavnostmi, kot je ozaveščanje in izobraževanje potencialnih žrtev in drugih oseb, ki so v stiku z žrtvami oziroma potencialnimi žrtvami, ter s kurativo, kot je sankcioniranje in preiskovanje kršitev.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: suženjstvo, prisilno delo, dolgovna odvisnost, prisilne poroke, trgovina z ljudmi, prepoved suženjstva, Društvo Ključ, primerjalno ustavno pravo, mednarodno pravo
Objavljeno: 11.03.2020; Ogledov: 129; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

8.
Poznavanje biološko-dinamičnega kmetovanja na Gorenjskem
Žiga Karničar, 2011

Opis: S pomočjo anketnega vprašalnika, ki sem ga opravljal od februarja do aprila 2011 v okolici Kranja, Škofja Loke, Radovljice, Tržiča in Jesenic, sem želel ugotoviti splošno poznavanje biološko-dinamičnega načina kmetovanja na Gorenjskem. Na anketni vprašalnik je odgovorilo 106 žensk in 93 moških, od tega jih je za biološko-dinamični način kmetovanja slišalo 27 vprašanih. Največje število anketiranih je bilo vrtičkarjev, starih od 30 do 50 let s srednješolsko izobrazbo. Prvič so slišali za biološko-dinamično kmetovanje od znancev, iz revij, medijev in v vzgojno-izobraževalnih institucijah. Izraz biodinamika najpogosteje povezujejo z naravo in z biološko pridelavo. Bistvo biodinamike veliki večini anketiranih ni poznano ali pa ga zamenjujejo, saj sole trije anketiranci odgovor zapisali pravilno. 37,1 % anketiranih meni, da je ta način zamudnejši v primerjavi z ostalimi načini kmetovanja, le 48,1 % jih meni nasprotno. To pravzaprav nakazuje, da velika večina tovrstnega pridelovanja v zadostni meri ne pozna. Skoraj polovica vprašanih (48,1 %) bi se vključila v društvo Ajda, le nekaj (14,8 %) jih za vključitev nima dovolj časa ali pa še niso odločeni. S tovrstnim načinom kmetovanja je seznanjen le majhen del anketiranih na Gorenjskem, vendar pa z željo po vključitvi v društvo Ajda lahko sklepamo, da se bo delež informiranih povečeval, kar lahko prinese samo pozitivno in trajno varovanje narave.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: biološko-dinamično kmetovanje, biodinamika, društvo Ajda
Objavljeno: 23.03.2020; Ogledov: 106; Prenosov: 0

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh