Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Teoretična izhodišča: Anksiozne motnje so najpogostejše duševne motnje. Na voljo so različni pristopi reševanja anksioznih motenj, kot so psihofarmakologija, kognitivno-vedenjska terapija in komplementarno zdravljenje. Zaradi stigmatizacije in strahu je ključnega pomena ozaveščanje in podpora posameznika glede obstoječih možnostih učinkovitega preprečevanja in zdravljenja anksioznih motenj. Metodologija: V diplomskem delu smo uporabili kvantitativno in deskriptivno metodo raziskovanja, teoretični del temelji na opisovanju, povzemanju in primerjanju, v empiričnem delu je bila uporabljena metoda anketiranja, analize in deskriptivne statistike. Za zbiranje podatkov smo uporabili spletni anketni vprašalnik 1KA s 16 vprašanji, oblikovan in zasnovan za potrebe raziskave. V raziskavo je bilo vključenih 50 naključnih, rednih in izrednih študentov različnih študijskih programov v Sloveniji. Vzorec v raziskavi je neslučajnostni in namenski. Rezultati: Postavili smo štiri hipoteze povezane z anksioznostjo, od katerih smo tri potrdili in eno zavrnili. Z raziskavo smo ugotovili, da anksioznost med študenti obstaja še v večji meri, kot kažejo svetovne študije. Z raziskavo smo ugotovili in potrdili, da se anksioznost pogosteje pojavlja pri osebah ženskega spola, ter da študentje za lajšanje simptomov anksioznosti uporabljajo komplementarne metode (pogovor, športna aktivnost, sprostitvene tehnike. Razprava: Raziskave drugih in tudi naše raziskave kažejo na potrebo po dolgoročnem spremljanju duševnih motenj pri študentih, kar bi omogočilo zgodnje odkrivanje tistih, ki potrebujejo zdravstveno pomoč. Pomembno je ozaveščanje študentov o pristopih reševanja anksioznih motenj. Veliko pristopov za lajšanje anksioznih motenj ni zahtevnih, vendar nič ne koristijo, če jih ne poznamo oziroma se bolezni sramujemo oziroma si je ne priznamo.
Ključne besede: anksiozne motnje, duševne motnje, izobraževanje, študent
Objavljeno v ReVIS: 30.06.2025; Ogledov: 91; Prenosov: 1
Celotno besedilo (2,00 MB)

Opis: Teoretično izhodiče: V diplomski nalogi smo raziskovali duševno zdravje mladih. Mladostništvo in prehod v odraslost predstavljata dinamično in razvojno obdobje. Vrsta mejnikov v tem življenjskem obdobju temelji na oblikovanju identitete, odnosov, izobrazbe, finančne neodvisnosti in doseganju avtonomije, kar posledično vpliva na duševno zdravje posameznika. V diplomski nalogi smo predstavili še stres, odvisnost, motnje hranjenja in samomorilne misli. Metode: Diplomska naloga temelji na kvantitativnem raziskovalnem pristopu, z uporabo relevantnih metod deskripcije in anketiranja. Za pridobitev rezultatov je bil oblikovan anketni vprašalnik, ki je bil objavljen preko spletnega mesta 1ka. Pridobitev raziskovalnega vzorca je potekala po metodi snežne kepe. Raziskovalni vzorec predstavlja 250 anonimnih anketirancev. Pridobljeni podatki, ki so namenjeni za izdelavo diplomske naloge, so bili grafično urejeni v Microsof Excel 2016 in ustrezno intepretirani v Microsoft Wordu 2016. Razprava: V izvedeni raziskavi so sodelovali anketiranci v starostnem obdobju od 18 do 30 let. Na podlagi raziskave smo ugotovili, da se le manjši procent anketiranih mladostnikov v težavah zateka k hrani, alkoholu ali drugim nedovoljenim substancam. Sami zaznavajo prisotnost duševnih težav in stigmatizacije v svojem okolju. Ugotavljajo pa, da bi v družbi morali dajati večjo pozornost temam v zvezi z duševnimi težavami. Zaključek: V današnjem času na življenje mladostnikov velik vpliv predstavlja uporaba spletnih omrežij in posledično prihaja do zaznavanja različnega pomena idealizma med populacijami. Mladostniško obdobje bi naj predstavljalo čas, v katerem se posamezniki oblikujejo, gradijo na svojih vrednotah ter obenem ob zaznavanju svojih težav vedo, na koga se lahko obrnejo za dodatno pomoč pri reševanju težav.
Ključne besede: duševno zdravja mladih, duševne motnje mladih, mladostniško obdobje, nedovoljene substance, vloga medicinske sestre
Objavljeno v ReVIS: 27.06.2025; Ogledov: 135; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,60 MB)

Opis: Uvod: V Uvodu smo predstavili sestavo diplomskega dela, vključno s teoretični izhodišči. Začeli smo s poglavjem Starost in staranje - kako se psihično in fizično pripraviti na to obdobje. Nadaljujemo s poglavjem Duševno zdravje starejših oseb, kjer smo obravnavali simptome duševnih motenj in dejavnike tveganja. Osredotočili smo se na Depresijo, na njene vzroke in povezavo z Izgubo partnerja, kjer smo podrobneje opisali Žalovanje, Sprejetje in odnos do smrti ter Vloga socialnega gerontologa. V zadnjem poglavju predstavimo psihosocialno okrevanje in zdravljenje po izgubi partnerja. V zaključku uvoda prezentiramo raziskovalni problem, cilje in metode dela. Metode: V metodologiji smo uporabil deskriptivno metodo za opisovanje procesov, metodo kompilacije, s katero smo povzeli dela drugih avtorjev, ter z metodo komparacije primerjali dejstva, različne ugotovitve avtorjev ter njihova stališča. Celotni raziskovalni del diplomske naloge temelji na kvalitativnem metodološkem pristopu. Rezultati: S kvalitativno raziskavo smo pridobili rezultate desetih intervjujev moških in žensk, starih nad 65 let, ki so v bližnji preteklosti izgubili partnerja. Analiza je bila opravljena na podlagi njihovih izkušenj, ki so pokazale, da je izguba pri vseh pustila veliko čustveno stisko in praznino v življenju. Večina intervjuvancev je izpostavila težave pri privajanju na življenje brez ljubljene osebe. Razprava in zaključek: V Razpravi smo analizirali rezultate in jih povezali s teoretičnimi izhodišči. S primerjavo naše raziskave smo primerjali raziskave teoretičnih izhodišč. V Zaključku smo povzeli ključne ugotovitve diplomske naloge. Poudarili smo naša stališča in priporočila za nadaljnji razvoj na področju duševnega zdravja. Poleg tega smo odkrili nove raziskovalne izzive, ki so se pojavili med pisanjem.
Ključne besede: starejše osebe, duševne motnje, depresija, izguba partnerja, psihosocialno okrevanje
Objavljeno v ReVIS: 14.04.2025; Ogledov: 321; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,52 MB)

Opis: Izhodišča: Spanje je ena najosnovnejših fizioloških potreb, ki močno vpliva na človekovo telesno in duševno zdravje. Zaradi potrebe po stalni prisotnosti medicinskih sester v bolnišnicah te pogosto trpijo za motnjami spanja. Medicinske sestre opravljajo zdravstveno dejavnost podnevi, zvečer in tudi ponoči. Posledica tega so nenadna odstopanja od normalnega časa za spanje, kar moti biološko uro in vodi do slabe kakovosti spanja, vse to pa se pozna na človekovem vsakodnevnem delovanju. Ugotovljeno je, da je neustrezna higiena spanja eden od vzrokov nespečnosti. Negativne prakse higiene spanja vključujejo vzburjenje ali motnje normalnega cikla spanja in budnosti. Namen diplomske naloge je raziskati higieno spanja v povezavi z izmenskim delom medicinskih sester. Cilji so ugotoviti, kakšna je higiena spanja medicinskih sester, koliko so prisotne čustvena izčrpanost zaradi slabe higiene spanja, motnje spanja medicinskih sester v izmenskem delu, obremenjenost in utrujenost zaradi pomanjkanja spanja ter kakšno je psihično in fizično počutje medicinskih sester v nočni izmeni in po končani nočni izmeni. Metoda: Raziskovanje je temeljilo na kvantitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko anketiranja. Vir podatkov je bil tudi pregled domače in tuje literature ter internetnih baz (bibliografske baze podatkov PubMed, SpringerLink, Cobiss). Za zbiranje podatkov je bilo uporabljeno spletno anketiranje, in sicer med medicinskimi sestrami oddelkov Splošne bolnišnice Jesenice. Raziskovalni vzorec je obsegal 130 medicinskih sester. Rezultati: Skoraj polovica anketiranih meni, da je nočna izmena (46,9 %) med vsemi najtežja, nato sledijo celodnevna izmena (29,2 %), dopoldanska izmena (18,5 %) in dežurstvo (16,2 %), najmanjši delež anketiranih pa meni, da je najtežja popoldanska izmena (13,8 %). Več kot polovica anketirancev ima od 3 do 6 delovnih noči na mesec (55,4 %), od 7 do 10 delovnih noči ima 43, 8 % anketirancev, najmanjši delež (0,8 %) ima od 11 do 14 delovnih noči na mesec. Medicinske sestre najpogosteje hodijo spat ob različnih urah, redko pa spijo na neudobni postelji in v neustrezni spalnici. Večinoma imajo občutek, da preveč delajo, le malo pa jih je odgovorilo, da jim delo z ljudmi predstavlja prevelik stres. Medicinske sestre so najbolj utrujene po nočni izmeni, najmanj pa za volanom na poti v službo. Največji delež anketirancev bi prvi dan po nočni izmeni samo spal, ni jim do aktivnosti ali druženja s prijatelji, manj pa so navajali boleče sklepe oziroma mišice, glavobol in težave pri osredotočenosti na delo v nočni izmeni. Razprava: Ugotavljamo, da medicinskim sestram delo z ljudmi le redko predstavlja velik stres, verjetno zaradi empatije in srčnosti, ki sta za ta poklic poleg skrbi za dobrobit pacienta najpomembnejši lastnosti. Ugotovili smo, da so medicinske sestre po nočni izmeni utrujene in jim je nočno delo psihično in fizično naporno.
Ključne besede: higiena spanja, medicinske sestre, izmensko delo, utrujenost, motnje spanja.
Objavljeno v ReVIS: 28.03.2025; Ogledov: 393; Prenosov: 23
Celotno besedilo (2,12 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Anksioznost je naraven odziv telesa na nevarnost ter je normalna, dokler le ta ne postane pretirana in obremenjujoča v vsakdanu posameznika. Simptome tesnobe lahko obvladujemo z doslednim in periodičnim izvajanjem ene ali kombinacije različnih tehnik sprostitve. Cilji: Cilji diplomskega dela so s pomočjo že obstoječe literature proučiti in ovrednotiti relevantno literaturo s področja sprostitvenih tehnik pri obvladovanju anksiozne simptomatike. Predstaviti anksiozno simptomatiko, pregledati, primerjati in analizirati raziskave s področja uporabe sprostitvenih tehnik pri obvladovanju anksiozne simptomatike ter podati bistvene rezultate in ugotovitve. Cilj je tudi analizirati in predstaviti, kako in če različne vrste sprostitvenih tehnik pripomorejo k obvladovanju anksiozne simptomatike v redni praksi. Metode: V teoretičnem delu smo uporabili kompilacijsko in deskriptivno metodologijo, z izhodiščem iz znanstvene literature. V empiričnem delu smo uporabili kvalitativno metodo ter statistično analizo s pomočjo diagrama PRISMA. Rezultati: Rezultati predelanih raziskav so pokazali, da so se pri večini udeležencev, ki so prakticirali različne tehnike sprostitve, simptomi tesnobe zmanjšali ali ostali enaki. V nobenem primeru se niso le ti poslabšali. Hkrati so tehnike sprostitve blagodejno vplivale tako na psihično kot tudi na fizično zdravje. Razprava: Na podlagi ugotovitev obravnavanih raziskav menimo, da so sprostitvene tehnike učinkovito orodje za lajšanje simptomov anksioznosti. Vendar se kljub temu priporočajo dodatne raziskave dolgoročnih učinkov tehnik sprostitve pri anksiozni simptomatiki.
Ključne besede: anksioznost, duševne motnje, tesnoba, sprostitvene tehnike
Objavljeno v ReVIS: 05.12.2024; Ogledov: 628; Prenosov: 48
Celotno besedilo (888,94 KB)