11. Razpolaganje z nepremičninami na ravni občin : magistrsko deloŠpela Cerar, 2022, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo raziskuje razpolagalne posle z nepremičninami v občinski lasti, s tem področjem povezano zakonodajo ter nadzor nad izvajanjem zakonskih določil v praksi. S pojmom »razpolagalni posel« se razumejo vsi pravni posli prodaje, menjave in brezplačne odsvojitve nepremičnin. Pri razpolaganju s stvarnim premoženjem morajo javni organi slediti veljavni zakonodaji, ki pa se je od osamosvojitve Republike Slovenije leta 1991 do današnjega dne že večkrat spremenila. Posledično lahko te spremembe vplivajo na skladnost preteklih pravnih poslov s trenutno aktualnimi predpisi, hkrati pa se pri razpolaganju z nepremičnim premoženjem pojavljajo napake in nerazumevanje aktualnih predpisov. Za ustrezen nadzor sledenja zakonodaji pri teh postopkih je zadolženo Računsko sodišče Republike Slovenije, ki pri pregledih delovanja občin identificira neskladnosti z zakonom ter podaja priporočila, d se v bodoče takšnim napakam občine izognejo. Na dan 30. 6. 2021 je bilo v Sloveniji 212 občin, kar znatno povečuje obseg nadzora nad poslovanjem vsake posamezne občine. Točnega števila nepremičnin, ki so na presečni datum v lasti slovenskih občin, iz javno dostopnih podatkov ni mogoče dobiti, ne po številu in ne po vrednosti. Tudi točnega podatka o številu poslov z nepremičninami, ki jih v posameznem letu opravijo občine, ni javno objavljenega. Ker je v Sloveniji predpisano več metod oziroma načinov razpolaganja, ki so pogojeni s predpisi, sem v tem magistrskem delu opredelila in pojasnila posamezne razpolagalne postopke. Magistrsko delo raziskuje tudi število opravljenih razpolagalnih poslov v slovenskih občinah za leto 2019, natančneje občinske razpolagalne posle z nepremičnim premoženjem. Obenem je v delu predstavljenih nekaj praktičnih primerov nadzora nad razpolagalnimi posli ter pogoste kršitve, ki se pojavljajo pri poslovanju. Namen magistrskega dela je analizirati dejansko stanje na področju razpolaganja z nepremičninami občin, predstaviti transparentnost poslovanja občin v delu, ko se pojavljajo na trgu nepremičnin, predstaviti razumljivost zakonodaje, izvajanje le-te v praksi, nadzor nad poslovanjem z nepremičnim premoženjem ter povzetek glavnih metod razpolaganja, ki se uporabljajo na področju poslovanja z nepremičninami na ravni slovenskih občin.
Ključne besede: nepremičnine, javna uprava, občine, razpolaganje, javno premoženje
Objavljeno v ReVIS: 20.04.2023; Ogledov: 1577; Prenosov: 98
 Celotno besedilo (1,41 MB) |
12. |
13. Izzivi managementa v javni upravi v času epidemije COVID-19 : magistrsko deloTanja Zakrajšek, 2022, magistrsko delo Opis: Slovenska javna uprava je bila od osamosvojitve Slovenije leta 1991 do danes deležna številnih reform. Vsaka reforma je prinesla preobrazbo javne uprave. Vendar pa se z vpeljavo novih pristopov, modelov managementa javne uprave, obstoječi model ne preneha izvajati, ampak novi model dopolni obstoječega. S pomočjo raziskave smo pokazali, da je v managementu slovenske javne uprave prisotna zmes elementov različnih modelov, od Webrovega modela birokratske države, ki je temeljni model managementa javne uprave, do elementov novega javnega managementa, ki vpeljuje prvine iz zasebnega sektorja in elementov modernejših modelov, ki jih skupaj imenujemo post-novi javni management. Epidemija COVID-19 je imela, in v času priprave tega dela še vedno ima, močan vpliv na delovanje vseh sfer življenja, tudi na delovanje javne uprave. Javna uprava se je morala hitro spoprijeti z nastalo situacijo in prilagoditi svoje delovanje, saj je epidemija izpostavila izzive, povezane s strateškim upravljanjem javne uprave in njeno učinkovitostjo ter uspešnostjo. Med epidemijo se je pokazala tudi potreba po boljši digitalizaciji javnih storitev in na tem področju opažamo precejšen napredek. Z digitalizacijo javne uprave in javnega sektorja pa so na obzorju nove reforme, saj je reformiranje proces, ki se, ko se neka reforma zaključi, ponovno zažene.
Ključne besede: javna uprava, management, (post-)novi javni management, epidemija, COVID-19, reforma javne uprave, modeli managementa javne uprave
Objavljeno v ReVIS: 27.01.2023; Ogledov: 2043; Prenosov: 108
Celotno besedilo (840,27 KB) |
14. Modeliranje procesov poslovanja Agencije za energijo kot vir optimiziranega upravnega poslovanja : magistrsko deloKarina Borko, 2022, magistrsko delo Opis: Bistvo vsake organizacije je, da njeno delo poteka karseda optimizirano. Za doseg same optimizacije dela pa je treba upoštevati različne okoliščine, ki vplivajo na to. Javna uprava je velika in kompleksna struktura, ki dela v javno korist, zato je njeno poslovanje tako znotraj kot navzven toliko bolj pomembno. Med javno upravo sodi tudi Agencija za energijo, ki je za doseg optimalnega upravnega poslovanja vezana na uredbe, zakone ipd., predvsem pa na Uredbo o upravnem poslovanju. Čeprav se nam sprva zdi, da je za doseg optimalnega procesa dela precej omejena, pa raziskava kaže
drugače. Optimizirano poslovanje lahko dosežeš tudi z dobro postavljenim modelom procesa samega delovanja organizacije, ne da bi pri tem ne upošteval samih uredb ali zakonov. Vsak dobro postavljen model procesov dela se začne in tudi konča na način, ki si ga organizacija želi. Pot, kako to doseči, pa ni samo odvisna od poteka dela, temveč je odvisna tudi od vsakega zaposlenega dotične organizacije. Vsaka organizacija lahko z dobro postavljenim modelom procesa dela privede delovanje nje
same do optimiziranega poslovanja. Dobro postavljen model procesov dela lahko uporabimo pri vseh organizacijah, če so le-te vezane na podoben način dela in če izhajajo iz iste strukture organizacij, kot je Agencija za energijo, saj smo ugotovili, da ima ta, kadar govorimo o upravnem poslovanju, postavljen model, ki optimizirano vpliva na njeno poslovanje. Model, ki smo ga oblikovali in izboljšali, lahko optimizirano
vpliva na vsako organizacijo javne uprave, kar je bil tudi cilj magistrskega dela.
Ključne besede: javna uprava, uredba o upravnem poslovanju, upravno poslovanje, Zakon o splošnem upravnem postopku, javne agencije, Agencija za energijo, Microsoft Visio
Objavljeno v ReVIS: 27.01.2023; Ogledov: 1677; Prenosov: 62
Celotno besedilo (1,31 MB) |
15. |
16. Decentralizacija Slovenije: delo na daljavo javne uprave kot delna rešitev? : magistrska nalogaHelena Volčanjk, 2022, magistrsko delo Opis: Zaradi izjemne centralizacije družbenega življenja v osrednjeslovenski regiji in izredne koncentracije delovnih mest v tej regiji, posledično čedalje večje gostote prometa zaradi delovnih migracij in zaradi okoliščin, ki jih je prinesla pandemija, smo želeli raziskati, ali zaposleni podpirajo delo od doma, ki so ga morali usvojiti v kratkem času, ter ali bi lahko ta oblika dela delno doprinesla k decentralizaciji v smislu dekoncentracije Slovenije.
Z raziskavo smo ugotovili, da zaposleni delo od doma pozdravljajo in da so v tej obliki dela prepoznali veliko prednosti, med katerimi sta najbolj izstopajoča prihranek časa, ki ga drugače porabijo za vožnjo na delo, in posledično lažje usklajevanje družinskega življenja s poslovnim. Delo od doma v primerjavi z delom na lokaciji delodajalca prinaša manj stresa, hkrati pa so sodelujoči potrdili, da jim vožnja na delo predstavlja dodaten stres in vpliva na nižjo delovno storilnost. Med največkrat navajenimi slabostmi dela od doma sta pomanjkanje timskega dela ter občutek odtujenosti in izoliranosti od sodelavcev. Raziskava je pokazala, da je delo od doma enako učinkovito in da zaposleni ohranijo raven učinkovitosti tudi, če svojega dela ne opravijo v prostorih delodajalca.
Z raziskavo smo ugotovili, da bi delo od doma državne uprave v manjši meri pripomoglo k decentralizaciji, saj bi kljub dolgotrajnemu delu od doma le manjši delež zaposlenih razmišljal o selitvi. Pozitiven učinek te oblike dela bi bil zmanjšanje števila dnevnih migrantov, ki se na delo vozijo v Ljubljano. Kar 83 % anketirancev je namreč navedlo, da se njihovo delovno mesto nahaja v Ljubljani, in da v povprečju do delovnega mesta prevozijo od 16 do 35 km. Med drugim smo ugotovili tudi, da so bile v času ukrepov proti širjenju virusa covid-19 na merilnih mestih v Ljubljani izmerjene nižje vrednosti onesnaženosti zraka.
Ključne besede: decentralizacija, dekoncentracija, osrednjeslovenska regija, ožja javna uprava, delo od doma, delovne migracije, covid-19, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 09.01.2023; Ogledov: 1504; Prenosov: 72
Celotno besedilo (2,13 MB) |
17. |
18. Prenova procesa javne objave neplačnikov davkov Finančne uprave Republike Slovenije : magistrska nalogaMatjaž Tome, 2022, magistrsko delo Opis: Neprestan razvoj informacijsko komunikacijskih tehnologij ter gradnja sodobnih rešitev vedno
znova vzpodbujata tehnološki kader k snovanju novih rešitev. Na tem področju tudi državni
organi ter javna uprava niso izjema ter se vse pogosteje lotevajo izzivov prenove informacijskih
rešitev, med njimi je tudi Finančna Uprava Republike Slovenije. Zavedanje o slabostih
obstoječih rešitev ter neprestani razvoj informacijskih rešitev sta Finančno upravo Republike
Slovenije silila v odločitev o sprejemu izziva prenove delovnega procesa na področju priprave
ter objave nepredlagateljev obrazcev REK ter neplačnikov davkov. S pravilnim pristopom ter
uporabo specifičnih znanj je Finančna uprava Republike Slovenije dokazala, da je prenova
procesov s pomočjo sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij ena izmed boljših
možnih odločitev organizacije.
Ključne besede: izmenjave podatkov, G2G, Finančna uprava Republike Slovenije, neplačniki davkov, poslovni procesi, optimizacija procesa, prenova storitev
Objavljeno v ReVIS: 16.12.2022; Ogledov: 1877; Prenosov: 92
Celotno besedilo (2,29 MB) |
19. (Ne)zaupanje v ukrepe digitalizacije in umetno inteligenco pri razvoju javne uprave : magistrsko deloAlenka Senica, 2022, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava pregled stanja digitalizacije s poudarkom na raziskovanju stopnje zaupanja v digitalne storitve in javno upravo. V letu 2020 se je izteklo desetletno obdobje, za katero je Evropska komisija s sprejeto Digitalno agendo napovedala pospešen razvoj informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Uresničitev Digitalne agende naj bi vsem državljanom Evrope zagotavljala varno uporabo spletnih storitev, dostopnost do interneta, možnost uporabe spletnih storitev, IKT-storitev, čezmejnih storitev, izboljšanje digitalne pismenosti, razvoj inovacij in novih storitev, povečanje digitalne pismenosti in uporabe e-storitev (e-uprava, e-bančništvo, e-zdravje). Namen magistrskega dela je predstavitev in pomen digitalizacije ter prikaz stanja digitalizacije in stopnje uporabe digitalnih storitev v Sloveniji, v primerjavi z ostalimi državami, članicami Evropske unije. Prvi del raziskovanja obsega pregled in primerjavo stanja digitalizacije na področju povezljivosti, človeškega kapitala, digitalnih javnih storitev, e-uprave, 5G in umetne inteligence. Stanje kazalnikov za Slovenijo se bo primerjalo s stanjem kazalnikov za še štiri izbrane države, članice Evropske unije, in sicer: Dansko, Finsko, Nemčijo in Portugalsko. Prvi del raziskovanja se bo zaključil s povzetki ugotovitev in s primeri dobrih praks, ki bi jih lahko povzela Slovenija, če bi se želela postaviti na zemljevid vodilnih digitalnih držav na svetu. Drugi, osrednji del magistrskega dela zajema anketno raziskavo, v kateri se bo raziskalo povezavo med stopnjo zaupanja uporabnikov v digitalizacijo ter razloge za (ne)uporabo digitalnih javnih storitev. Preverila se bo pogostost uporabe internetnih storitev v povezavi s stopnjo zaupanja v digitalne javne storitve. V zaključnem delu bodo povzeti izsledki rezultatov ankete o stopnji zaupanja v digitalne storitve in uporabo e-uprave. Sledi napoved razvoja digitalizacije v naslednjem desetletju in napoved razvoja 5G, skupaj z varnim in moralno sprejemljivim uvajanjem umetne inteligence v vse dejavnosti javnega in družbenega življenja. Na podlagi raziskovalnega dela bodo na koncu podani koristni predlogi za bolj zaupanja vredno, bolj odprto in na splošno bolj uporabno e-upravo v Sloveniji.
Ključne besede: digitalizacija, e-uprava, javna uprava, digitalne javne storitve, umetna inteligenca, (ne)zaupanje v javno upravo, Digitalna agenda, 5G
Objavljeno v ReVIS: 15.12.2022; Ogledov: 2220; Prenosov: 160
Celotno besedilo (2,17 MB) |
20. Prihodnost učinkovitejšega javnega upravljanja v lokalnih skupnostih : magistrsko deloMirko Cvetko, 2022, magistrsko delo Opis: Za uresničevanje učinkovitega upravljanja v upravah lokalnih skupnosti je osnovni pogoj zmanjševanje birokracije v sistemu upravljanja. Slednja ni odvisna le od sposobnih občinskih uprav, ampak predvsem od institucij, ki delujejo na nivoju države. Kakšno je njihovo pravno delovanje, je povsem podvrženo področni zakonodaji, ki je velikokrat prezapletena in premalo določna. Interpretacija posameznih zakonskih predpisov daje prevečkrat možnosti različnega razumevanja, ki ga uslužbenci razlagajo na različne načine. Številni postopki prav zaradi slednjega končajo na ustavnem sodišču, kjer so posamezna zakonska določila predmet pravne presoje. Slovenija je po osamosvojitvi posebno pozornost namenila ustanavljanju novih občin. Občine iz obdobja pred letom 1991 so bile velike in so posledično predstavljale močan vpliv države na njihovo delovanje. Tovrstno centralistično delovanje lokalnih skupnosti in države je predstavljalo pomembno oviro pri nastanku demokracije v novi demokratični družbi. V demokraciji je v ospredju posameznik, ki odloča in usmerja družbeni razvoj. Ustanovitev številnih novih občin je na področju lokalne samouprave prineslo nov zagon, ki je izhajal iz legitimne pravice posameznika, da želi biti slišan in upoštevan v družbi. Govorimo o decentralizaciji, ki je predpogoj za uspešno in učinkovito upravljanje v družbi. Žal do polnosti decentralizacije v slovenski družbi manjka še en pomemben korak, in sicer z ustanovitvijo pokrajin, ki jih Slovenija še vedno nima. Potreba po prenosu odločanja na nižji nivo bi morala predstavljati politično voljo, ki bi jo naj udejanjal zakonodajalec. Kvaliteta upravljanja je v zadnjih letih usmerjena k vedno večji digitalizaciji sistema. Izkušnje, ki smo jim priča v zadnjem letu in so neposredno vezane na pandemijo COVID-19, nas vodijo k prepričanju, da je digitalizacija kot edina možna pot upravljanja v času pandemije lahko način zelo uspešnega upravljanja tudi v naši prihodnosti. Razvoj tehnologij s tega področja je brezmejno in ponuja kvaliteto uspešnega upravljanja. Za uspešno uvajanje digitalizacije je potreben celovit pristop, ki bo ponujal zanesljive in prilagojene storitve. Tradicionalne oblike predpisov ne bodo delovale, zato zahtevajo spremembo paradigme pri strateškem razmišljanju in sprejemanju zakonodaje.
Ključne besede: lokalna skupnost, občinska uprava, demokracija, javne potrebe, centralizacija, decentralizacija, birokracija, državne institucije, pokrajine, digitalizacija
Objavljeno v ReVIS: 21.11.2022; Ogledov: 1437; Prenosov: 69
Celotno besedilo (1,38 MB) |
