Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


21 - 30 / 92
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
21.
Zaposlovanje policistov z vidika strateškega managementa kadrov v obdobju od leta 2012 do 2021 : diplomsko delo
Simon Bizjan, 2022, diplomsko delo

Opis: Zaposlovanje policistov je eden od temeljnih organizacijskih elementov v Policiji. Vsaka organizacija za učinkovito in uspešno zaposlovanje potrebuje tudi strateški pristop k managementu kadrov, ki je obravnavan v tem diplomskem delu. Za lažje razumevanje teme zaposlovanja policistov so uvodoma opredeljeni nekateri temeljni pojmi. Management kadrov oz. človeških virov je uveljavljen predvsem v gospodarskih organizacijah, vendar ga lahko kot model dobre prakse prenesemo tudi v javno upravo. Oblika zaposlovanja policistov se je skozi čas spreminjala, kar pomeni, da se razlikujejo tudi zakonodajne podlage zaposlovanja policistov. Policija kot organizacija mora imeti jasno opredeljeno poslanstvo, vrednote in vizijo, saj samo tako lahko zagotavlja varnost ljudi in njihovega premoženja. Hkrati mora s primernim strateškim managementom kadrov zagotoviti tudi varnost in kakovostno življenje svojih zaposlenih, saj policist le tako lahko opravlja svoje delo v skladu s pričakovanji delodajalca. Statistični podatki zadnjih desetih let omogočajo dober pregled nad dogajanjem in vplivi različnih dejavnikov na zaposlovanje v državni upravi, in s tudi tem v Policiji. Za učinkovito upravljanje kadrov in zaposlovanje v Policiji je treba imeti dobre vodstvene kadre. S takšnimi kadri so bili v sklopu tega diplomskega dela opravljeni intervjuji.
Ključne besede: policist, zaposlovanje, delovno razmerje, strateški management kadrov, človeški viri, državna uprava, policija
Objavljeno v ReVIS: 21.11.2022; Ogledov: 1627; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

22.
23.
Pravosodni policist – rizično delo v slovenskih zaporih : magistrsko delo
Stanislav Strajnar, 2022, magistrsko delo

Opis: Zapor je totalna organizacija, v katero se namešča osebe, ki so storile kaznivo dejanje - zaporniki. Zapor lahko opredelimo kot prostor bivanja skupin ljudi, ki so za daljši čas odrezani od družbe. Že od začetka zgodovine so morali znotraj družbe poskrbeti za ljudi, ki so rušili postavljeni družbeni red. Toda z razvojem pravne države so kazni telesa spremenili v kazen odvzema temeljih človeških pravic. To predvsem poteka z odvzemom človekove osnovne pravice – biti svoboden. Zaporniki se z vsakodnevnimi rutinami srečujejo na različne načine. Nekaterim, predvsem povratnikom in specialnim povratnikom, je delo, režim, hišni in dnevni red že znan, tistim, ki se znajdejo za rešetkami prvič, pa lahko vse omenjeno predstavlja zelo velik problem. S problemi, ki jih take osebe imajo, prenašajo na osebje, ki je tam zaposleno. Vsekakor je v vsakem zaporu poskrbljeno, da se na nivo pomoči lahko računa na psihološkem, sociološkem, zdravstvenem, kakor tudi na varnostnem področju. Med socialnimi delavci, psihologi, pedagogi, zdravstvenimi delavci, inštruktorji, imajo pomembno vlogo pri prestajanju kazni zapornika tudi pravosodni policisti, ki za zaprte osebe skrbijo podnevi in ponoči. Pri svojem delu se po navadi ne počutijo preveč utrujeni ali fizično izčrpani, dolgoletno in dolgotrajno delo pa vsekakor na pravosodnem policistu pusti posledice, predvsem na psihološkem počutju in psihofizičnem stanju. Vse prevečkrat se pojavljajo provokacije, verbalni in neverbalni napadi, v zadnjem času pa posamezni zaporniki na predrzen način tudi fizično napadajo pravosodne policiste. Znano je, da je delo pravosodnih policistov pod drobnogledom vsakega vodstva zavoda, Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij RS, Ministrstva za pravosodje, kakor tudi drugih mednarodnih skupin, ki se zavzemajo za zaščito in varovanje zaprtih oseb. Kljub temu da delo pravosodnega policista ni fizično obremenjujoče, rutinsko delo po navadi preseneti še tako izkušenega delavca, da je lahko v nevarnosti tudi njegovo življenje. Sam izraz rizično delo pomeni, da gre za odstopanje od nekaj normalnega na tvegano ter zato nevarno in varnostno zahtevno delo. Zaporniki ocenjujejo dober ali slab zapor pretežno po pravosodnih policistih, ki se je do leta 2008 imenoval paznik v zaporu.
Ključne besede: zapor, kaznovanje, svoboda, človekove pravice, varnost, Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij, pravosodni policist
Objavljeno v ReVIS: 08.09.2022; Ogledov: 1867; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

24.
Elektronsko izobraževanje v Ministrstvu za obrambo kot primer dobre prakse : magistrsko delo
Katja Horvat, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljeno elektronsko izobraževanje v širšem smislu in preneseno na Ministrstvo za obrambo kot primer dobre prakse. Izhajajoč iz osebnih izkušenj pri dosedanjem delu na področju uporabe elektronskega izobraževanja, smo v magistrskem delu analizirali številne primarne in sekundarne vire, izvedli analizo delovanja e-izobraževanja na Ministrstvu za obrambo, izvedli primerjavo med različnimi koncepti e-izobraževanja, predstavili potencialne učinkovitosti za uvedbo in uporabo e-izobraževanja za potrebe javne uprave ter izvedli empirično raziskavo o ustreznosti in uporabnosti e-izobraževanja na Ministrstvu za obrambo. V teoretičnem delu smo opisali zgodovinski razvoj, temeljne pojme, značilnosti, predstavili lastnosti in oblike e-izobraževanja. Osvetlili smo tudi vrste in oblike sodobnega e-izobraževanja, ki so se pojavile skozi njegovo evolucijo. E-izobraževanje ima svoje posebnosti, zato smo v nadaljevanju usmerili raziskovanje na formalno urejenost e-izobraževanja na Ministrstvu za obrambo in izpostavili prednosti njegove uvedbe na ministrstvo. Osrednja tema magistrskega dela je Elektronsko izobraževanje na Ministrstvu za obrambo kot primer dobre prakse, ki trenutno predstavlja zmogljivost na področju vojaškega izobraževanja in usposabljanja na Ministrstvu za obrambo. Zaradi tega smo v raziskovalnem delu magistrskega dela analizirali uveden sistem e-izobraževanja na Ministrstvu za obrambo in ga primerjali z drugimi podobnimi sistemi v okviru javne uprave. Prav tako smo iskali prednosti ter slabosti uporabe omenjenega sistema za potrebe usposabljanja zaposlenih v celotnem obrambnem sistemu predvsem v vsebinskem in tehničnem segmentu. Prikazati smo želeli, da sistem e-izobraževanja omogoča posodobitve v smislu izobraževalnih vsebin v zelo kratkem času in na drugi strani pa sistem omogoča uporabo velikemu število uporabnikov brez finančnih posledic za Ministrstvo za obrambo.
Ključne besede: e-izobraževanje, informacijsko-komunikacijska tehnologija, kombinirano izobraževanje, samoizobraževanje, javna uprava
Objavljeno v ReVIS: 11.07.2022; Ogledov: 1795; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (3,30 MB)

25.
Elektronsko izobraževanje v Ministrstvu za obrambo kot primer dobre prakse : magistrsko delo
2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljeno elektronsko izobraževanje v širšem smislu in preneseno na Ministrstvo za obrambo kot primer dobre prakse. Izhajajoč iz osebnih izkušenj pri dosedanjem delu na področju uporabe elektronskega izobraževanja, smo v magistrskem delu analizirali številne primarne in sekundarne vire, izvedli analizo delovanja e-izobraževanja na Ministrstvu za obrambo, izvedli primerjavo med različnimi koncepti e-izobraževanja, predstavili potencialne učinkovitosti za uvedbo in uporabo e-izobraževanja za potrebe javne uprave ter izvedli empirično raziskavo o ustreznosti in uporabnosti e-izobraževanja na Ministrstvu za obrambo. V teoretičnem delu smo opisali zgodovinski razvoj, temeljne pojme, značilnosti, predstavili lastnosti in oblike e-izobraževanja. Osvetlili smo tudi vrste in oblike sodobnega e-izobraževanja, ki so se pojavile skozi njegovo evolucijo. E-izobraževanje ima svoje posebnosti, zato smo v nadaljevanju usmerili raziskovanje na formalno urejenost e-izobraževanja na Ministrstvu za obrambo in izpostavili prednosti njegove uvedbe na ministrstvo. Osrednja tema magistrskega dela je Elektronsko izobraževanje na Ministrstvu za obrambo kot primer dobre prakse, ki trenutno predstavlja zmogljivost na področju vojaškega izobraževanja in usposabljanja na Ministrstvu za obrambo. Zaradi tega smo v raziskovalnem delu magistrskega dela analizirali uveden sistem e-izobraževanja na Ministrstvu za obrambo in ga primerjali z drugimi podobnimi sistemi v okviru javne uprave. Prav tako smo iskali prednosti ter slabosti uporabe omenjenega sistema za potrebe usposabljanja zaposlenih v celotnem obrambnem sistemu predvsem v vsebinskem in tehničnem segmentu. Prikazati smo želeli, da sistem e-izobraževanja omogoča posodobitve v smislu izobraževalnih vsebin v zelo kratkem času in na drugi strani pa sistem omogoča uporabo velikemu število uporabnikov brez finančnih posledic za Ministrstvo za obrambo.
Ključne besede: e-izobraževanje, informacijsko-komunikacijska tehnologija, kombinirano izobraževanje, samoizobraževanje, javna uprava
Objavljeno v ReVIS: 11.07.2022; Ogledov: 1315; Prenosov: 0

26.
E-storitve za občane na primeru Mestne občine Murska Sobota : diplomska naloga
Andrej Mesarič, 2021, diplomsko delo

Ključne besede: e-storitve, e-uprava, digitalizacija, občine
Objavljeno v ReVIS: 04.11.2021; Ogledov: 2131; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

27.
28.
Vodenje in zadovoljstvo sodelavcev v občinskih upravah : magistrska naloga
Polona Kambič, 2014, magistrsko delo

Opis: Raziskovalno vprašanje (RV) : Zanima nas, a li se znanj a in sposobnosti vodje odražajo na zadovoljstv u sodelavcev z delom, kar bomo i zvedeli s pomočjo postavljenih raziskovalnih tez. Namen: Namen raziskave je raziskati znanja in sposobnosti, ki jih mora imeti vodja občinske uprave treh obravnavanih občin , da bi lahko vodila sodelavce k doseganju čim večjega zadovoljstva na delovnem mestu. Zanima nas vpliv čustvene inteligence, etike, morale in vre dnot na vodenje, pregledali pa bomo tudi vodenje z vidika družbene odgovornosti in timskega pristopa k delu. Metoda: Za teoretični del naloge smo uporabili metodo kompilacije, s katero smo preučili domačo in tujo strokovno literaturo, ki smo jo z navedeno metodo citirali, povzemali in navajali. Podatke, s katerimi smo oblikovali empirični del naloge in raziskali obravnavani pojav, smo pre učili s pomočjo študije primera , ki je primerna za majhne vzorce . Za analizo podatkov je bila opravljena kvalitativna in kvantitativna obdelava z me šano metodo , in sicer , z intervjujem kot metodo kvalitativne analize , in z anketiranjem k ot metodo kvantitativne analize. Z mešano metodo smo želeli doseči isti cilj, a hkrati pridobiti bolj objektivne rezultate kvalitativne anal ize in odkriti %kaj in zakaj% in ne %koliko%, zato so uporabljeni glavni merski postopki besedni opisi. Rezultati: Rezultati povedo, da se znanja in sposobnosti vodje pomembno odražajo na zadovoljstv u sodelavcev z delom. Primanjkljaj potrebnih kompetenc vo dje je povezan z načinom vodenja, ki se je oblikoval v odvisnosti od nje nega pogleda na čustva, etiko, moralo, na vrednote, družbeno odgovornost in timski pristop dela ter v odvisnosti od pričakovanj nje nih sodelavcev. Pomembno je spoznanje, da se vodja v procesu vodenja ves čas giblje v krogu nenehnega učenja in nadgrajevanja svojih znanj in kompetenc, s katerimi dopolnjuje svoj način vodenja tako, da so sodelavci vedno bolj zadovoljni s svojim delom. Organizacija: Raziskava prispeva k razumevanju vloge v odij v občinskih upravah in opozarja na pomen pravega ravnanja v odnosu do sodelavcev . Organizacija, ki želi biti uspešna, mora posvečati veliko vlogo ravnanju s sodelavci , saj je bistvo uspešnega vodenja v tem, da vodja doseže zadovoljstvo svojih sodelavc ev, ki bodo le tako lahko dali vse od sebe in prispevali k doseganju ciljev organizacije in s tem k njeni uspešnosti. Družba: Občinska uprava je postavljena zato, da bi v kar največji meri zadovoljevala po trebe svojih občanov , k akovosten servis občanom kot uporabnikom storitev pa lahko nudijo le zadovoljni sodelavci v občinski upravi. Originalnost: V občinskih upravah obravnavanih občin še ni so bile izvedene raziskav e o vplivu znanj in sposobnosti vodij na zadovoljstvo sodelavcev z delom. Zato bo ta raziska va, ob upoštevanju ugotovitev in priporočil v posamezni občinski upravi, pripomogla k bolj pozornemu vodenju z namenom večanja zadovoljstva sodelavcev z delom v procesu stalnega učenja in izboljševanja. Ugotovitev, ali so izvedeni ukrepi obrodili sadove, p a bodo dala nova merjenja, analize in primerjave le - teh, ki jih je nujno kontinuirano izvajati. Omejitve/nadaljnje raziskovanje : V raziskavo se je vključila večina sodelavcev , vendar je bil vzorec kljub temu majhen in je v vseh treh občinskih upravah skupa j štel le 45 oseb, kar je gotovo neke vrste omejitev. Povprečne vrednosti dobljenih odgovorov na trditve so zaradi tega temu primerne , vendar pa odgovori odražajo dejansko stanje v posamezni organizaciji, ki smo jih zaradi njihove majhnosti lahko obravnava li tudi po posameznem sodelavcu in ne le po povprečnih vrednostih , kar je prednost raziskave . Omejitev te raziskave je tudi v tem, da je njena avtorica neposredno nadrejena eni izmed vodij, po drugi strani pa je omejujoč tudi sam vpliv prisotnosti raziskov alca pri izvedbi intervjujev. V bodoče bi bilo smiselno izvesti raziskavo še na večjem številu občinskih uprav, ki bi bile po številu sodelavcev primerljivih velikosti. Širitev obsega raziskovanja bi prihodnjim raziskovalcem omogočila primerjalno anali zo z adovoljstva v občinskih upravah glede na njihovo velikost.
Ključne besede: občinska uprava, znanje, sposobnosti, način vodenja, zadovoljstvo sodelavcev, ravnanje z ljudmi, motivacija, nenehno učenje, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 19.08.2021; Ogledov: 1658; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (2,17 MB)

29.
Inovativni pristopi v boju proti korupciji v javni upravi v Republiki Sloveniji : diplomska naloga
Andrej Čuš, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo na začetku predstavi javno upravo, etiko v javni upravi in pomen vrednot, ki so prisotne na prav vsakem koraku delovanja javne uprave. Opravljen je zgodovinski pregled razvoja vrednot v naši javni upravi, predstavljene so nekatere najnovejše raziskave s področja vrednot v javni upravi. Obravnavano je tudi področje vrednot v javnem in zasebnem sektorju. Podrobneje je predstavljena korupcija kot pojav, na katerih nivojih in v kakšnih oblikah se pojavlja. Pri dejanju korupcije gre za neko namerno dejanje, s katerim želi osebek zlorabiti svoje pristojnosti in se na ta način tudi okoristiti. Naloga se dotika tudi področja zaznavanja in merjenja korupcije. Pri pojavu korupcije v javni upravi se predstavi vzroke, zakaj do korupcije pride in seveda tudi posledice, katere prinaša pojav korupcije v javni upravi. Sledi nekaj statističnih podatkov glede razsežnosti tega pojava pri nas, kjer so predstavljene tako domače, kot tuje raziskave. Predstavljeni so domači in mednarodni akterji na področju boja in preprečevanja korupcije, s poudarkom na akterjih iz Republike Slovenije. Na koncu so predstavljeni in interpretirani rezultati kvalitativne empirične raziskave, ki smo jo opravili v okviru raziskovalnega dela pri pripravi pričujoče diplomske naloge. V zaključku so podani predlogi in smernice za izboljšanje prijemov in pristopov v boju proti korupciji v javni upravi v Republiki Sloveniji.
Ključne besede: korupcija, javna uprava, etika, vrednote, preprečevanje korupcije, boj proti korupciji
Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 2712; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (894,52 KB)

30.
Povezanost med čustveno inteligenco in delovno klimo znotraj javne uprave ter v nekaterih večjih slovenskih podjetjih : magistrska naloga
Zorica Zaklan, 2010, magistrsko delo

Opis: Temeljni namen pisanja magistrske naloge je raziskati problem povezanosti čustvene inteligence in delovne klime na študiji primera iz javne uprave in gospodarstva. V ta namen sem povabila k sodelovanju v raziskavi (fokusna skupina) zaposlene v javni upravi in nekaterih večjih slovenskih podjetjih, kot so: Gorenje Velenje, Lek Ljubljana, Mercator Ljubljana, Petrol Ljubljana ... V vsaki skupini je sodelovalo po 8 zaposlenih. Kot zaposleno v državni upravi me je predvsem zanimala povezanost med čustveno inteligenco vodilnih in delovno klimo. Spraševala sem se, kateri so ključni dejavniki, ki vplivajo na delovno klimo, saj imamo vsi približno enake standarde zahtevnosti poslovanja znotraj državne uprave, a je delovna klima različna kot tudi sama učinkovitost znotraj posamezne organizacije v državni upravi. Zato sem to področje izpostavila kot temeljni raziskovalni problem. Kasneje me je zanimal še odgovor na vprašanje, kako je s povezanostjo čustvene inteligence in delovne klime znotraj podjetniškega sektorja. Do sedaj v bazah Cobissa nisem zasledila, da bi kdo analiziral povezanosti čustvene inteligence in delovne klime znotraj javne uprave in v podjetništvu. Zato sem se odločila, da to sama raziščem; še zlasti zato, ker smo priča različnim družbenim dogajanjem, ki so posledica dejanja čustveno neinteligentnih oseb. V pričujoči nalogi sem zastavila za obe raziskavi temeljni raziskovalni problem, in sicer v prvi raziskavi, kako čustvena inteligenca vpliva na delovno klimo v javni upravi ter v drugi, kako le-ta vpliva na delovno klimo v nekaterih večjih slovenskih podjetjih. Zanimala so me predvsem vprašanja zavedanja pomena čustvene inteligence na delovnem mestu in uravnotežena uporabnost njenih parametrov v praksi. Moj cilj je bil ponuditi aplikativne rešitve problema in odgovoriti na vprašanji: kako uravnovesiti čustva (nikakor jih ne zatirati) na delovnem mestu ter kako z visoko inteligentnim čustvenim obnašanjem priti do čim boljše delovne klime in posledično tudi do učinkovitejših rešitev v javni upravi kot tudi v podjetništvu. Zato sem s pomočjo analize dejavnikov, ki vplivajo na uravnovešena čustvena ravnanja, kot tudi s pomočjo izsledkov raziskav, prikazala probleme in ključne dejavnike za uravnoteženo uporabo čustvene inteligence za doseganje boljše delovne klime znotraj javne uprave kot tudi znotraj nekaterih večjih slovenskih podjetij. Obravnavano tematiko sem v pričujoči magistrski nalogi analizirala z raziskovalno metodo fokusna skupina, v kateri so sodelovali nekateri sodelavci znotraj javne uprave in posamezniki iz večjih slovenskih podjetij. Za raziskavo v magistrski nalogi sem uporabila raziskovalno metodo: fokusna skupina (kvalitativna metoda za raziskovanje in je ena od metod za zbiranje, analizo in interpretacijo podatkov). Iz odgovorov v fokusni skupini se je jasno potrdilo, da je čustvena inteligenca v direktni povezavi z delovno klimo in da si zaposleni v javnem sektorju želijo imeti za svojega vodjo čustveno in socialno inteligentno osebo, ki se zna empatično vživeti v probleme drugih ter je pozitivna oseba, ki jim je za vzgled. Zadovoljstvo zaposlenih pa je poglaviten pogoj za uspešno poslovanje in doseganje zadanih ciljev vsake poslovne organizacije, zlasti za doseganje učinkovitosti v njej. Zanimalo me je tudi, kakšen je odnos med delovno klimo in čustveno inteligenco znotraj nekaterih večjih slovenskih podjetij. Zato sem izvedla kvalitativno raziskavo z zaposlenimi iz nekaterih večjih slovenskih podjetij: Gorenje Velenje, Lek Ljubljana, Mercator Ljubljana, Petrol Ljubljana ... Rezultati so bili podobni, pa vendar v svoji specifičnosti v nekaterih segmentih različni od prvih. Na koncu sem rezultate ene raziskave primerjala z rezultati druge in potegnila vzporednice, oziroma ločnice. V sklepnem delu sem podala še predlog izboljšav kot aplikativno rešitev, pridobljeno na podlagi izsledkov teh dveh raziskav.
Ključne besede: javna uprava, gospodarstvo, čustvena inteligenca, amigdala, čustvena zrelost, socialna inteligenca, socialna zrelost, stres, empatija, socialni možgani, delovna klima, timsko delo, socialna vloga, fokusna skupina, paradigma
Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 1946; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (877,55 KB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh