51. Vpliv določb Zakona o splošnem upravnem postopku in Zakona o davčnem postopku na upravno poslovanje organov javne uprave : magistrsko deloDavorin Ivančič, 2011, magistrsko delo Ključne besede: državna uprava, javna uprava, upravni postopek, davčni postopek, upravno poslovanje, temeljna načela, elektronsko poslovanje, stranka, upravni organ
Objavljeno v ReVIS: 03.08.2018; Ogledov: 3708; Prenosov: 0 |
52. |
53. Kako ocena delovne uspešnosti vpliva na odnos med javnim uslužbencem in vodjo : magistrsko deloAndreja Kocjan, 2011, magistrsko delo Ključne besede: javna uprava, medosebni odnosi, motivacija, napredovanje, kompetence, delovna uspešnost, ocene delovne uspešnosti, subjektivnost ocenjevanja
Objavljeno v ReVIS: 01.08.2018; Ogledov: 3130; Prenosov: 143
 Celotno besedilo (1,48 MB) |
54. |
55. Problematika ponarejanja blagovne znamke : diplomsko deloAida Imamović, 2016, diplomsko delo Opis: Blagovna znamka je ena izmed vrst pravice intelektualne lastnine oziroma bolj podrobno pravica industrijske lastnine. Zavarovano blagovno znamko pa ogrožajo vse pogostejši ponarejeni izdelki, ki se izdelujejo pod isto blagovno znamko. Ponarejen izdelek se na trgu lahko pojavi kot enak oziroma podoben izdelek, v enaki embalaži ter pod enako oznako, kar predstavlja težavnost pri razlikovanju, kar je temeljna funkcija blagovne znamke. Pri nas je blagovna znamka urejena z zakonskim aktom, imenovanim Zakon o industrijski lastnini, vendar pa poleg imenovanega zakona blagovno znamko urejajo dodatne ratificirane mednarodne pogodbe. Med najbolj znane spadajo Madridski sporazum o mednarodnem registriranju znamk, Nicejski sporazum o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk ter Pogodba o pravu znamk. Zakoni urejajo predvsem blagovno znamko, le malo določb pa se nanaša na problematiko ponarejanja. Problematiko ponarejanja blagovnih znamk pri nas v določeni meri rešuje Carinski urad Republike Slovenije, ki v primeru ugotovitve ponarejenega blaga blago zaseže ter ga uniči, kršitelja pa primeroma kaznuje. V Sloveniji poleg Carinskega urada delujeta policija ter Tržni inšpektorat, ki v primeru pojava ponarejenega blaga na slovenskem ozemlju ukrepata. Ponarejanje zaščitenih blagovnih znamk je prepovedano, ne samo v Sloveniji, temveč tudi drugje po svetu. Ponarejanje blagovne znamke spada tudi na seznam devetih najpogostejših oblik organiziranega kriminala, saj gre za posel, ki je izredno dobičkonosen ter predstavlja manjše tveganje kot kakšna druga oblika kaznivega trgovanja s prepovedanim blagom. Kot že rečeno, je glavni problem ponarejanja blagovne znamke ravno v njeni funkciji razlikovanja, saj so v današnjem času "ponaredki" prišli do meja, kjer povprečen uporabnik težko ugotovi, kateri izdelek je originalen in kateri ponaredek. Ponarejanje je danes zaradi zmanjševanja stroškov proizvodnje postala privlačna alternativa zakonitemu trgovanju, kljub temu pa ustvarja velik dobiček. Trenutni cilj vseh organizacij, ki se ukvarjajo z blagovno znamko, je, da se izostri nadzor nad ponarejenim blagom ter se za to določi primerne kazni, s čimer bi se posledično zmanjšala razširjenost tega organiziranega kriminala.
Ključne besede: blagovna znamka, ponarejanje, ponaredki, pravno varstvo, intelektualna lastnina, carinska uprava, tržni inšpektorat, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 13.07.2018; Ogledov: 4270; Prenosov: 215
Celotno besedilo (1,06 MB) |
56. Turkey EU relations : diplomaAtakan Gürbüz, 2017, diplomsko delo Opis: With the European Council, giving candidate status to Turkey at the Helsinki Summit held on 10-11 December 1999, Turkey-European Union relations has entered a new era. The drafts prepared in this process regarding Progress Reports, Accession Partnership Document, National Program, Harmonization Package and Reconstruction of Public Administration has created effects for changing Turkey's legal, political, economic and administrative structure. Accepting that these changes has created multidimensional effects especially in Turkey's administrative structure and functions of the components that make the system work and their connection with one another and these changes will continue to create effects in future, European Union-Turkey relations are examined and effects of these documents are discussed.
Ključne besede: Turčija, Evropska unija, uprava, upravna struktura
Objavljeno v ReVIS: 12.07.2018; Ogledov: 3681; Prenosov: 162
Celotno besedilo (671,39 KB) |
57. Funkcionalna in organizacijska razmejitev med državno in nedržavno upravo : diplomsko deloAriana Arifi, 2017, diplomsko delo Opis: Funkcionalno gledano predstavlja državna uprava dejavnost upravljanja v javnih zadevah na instrumentalni ravni, v organizacijskem smislu pa gre za skupek izvršilnih in upravnih organov in organizacij, preko katerih država uresničuje svoje naloge. Zakoni, ki predstavljajo okvir za delovanje organov in organizacij v okviru državne uprave so predvsem Zakon o državni upravi, Zakon o inšpekcijskem nadzoru ter Zakon o Vladi Republike Slovenije. Če klasificiramo funkcije državne uprave po njihovem razvoju skozi zgodovino, lahko ugotovimo, da ima državna uprava klasično regulatorno funkcijo ter servisno in razvojno (pospeševalno) funkcijo, ki sta novejši funkciji. Sodobna državna uprava zaradi spoznanja, da lahko določene elemente celo regulatorne funkcije, ki je bila na začetku razvoja državne uprave izključno v pristojnosti državne uprave, bolj učinkovito in hitreje opravljajo različne nedržavne organizacijske strukture, zato niti ene od funkcij ne opravlja več v celoti sama, ampak to počne s pomočjo nedržavnih organizacijskih struktur, kot so javne agencije, javni skladi, javni zavodi, javna podjetja in zbornice. Organizacijsko te nedržavne oz. paradržavne organizacijske strukture ne sodijo v državno upravo, vendar pa so na državo tesno funkcionalno vezane, saj jih država ustanovi s svojim aktom, načeloma se financirajo iz državnega proračuna, v njih država izvršuje ustanoviteljske pravice in izvajajo dejavnosti v javnem interesu.
Ključne besede: javni sektor, javna uprava, državna uprava, javno pooblastilo, nedržavna uprava
Objavljeno v ReVIS: 12.07.2018; Ogledov: 4543; Prenosov: 309
Celotno besedilo (463,61 KB) |
58. |
59. |
60. |
