1. Sovraštvo kot družbeni in pravni problem : magistrsko deloNina Najdenov, 2024, magistrsko delo Opis: Zločin iz sovraštva je kaznivo dejanje storjeno na temelju predsodka do določenega posameznika ali skupine ljudi na osnovi rase, etnične pripadnosti, verskega prepričanja, spola, spolne usmerjenosti, invalidnosti ali kakšne druge osebne okoliščine. Značilnost tovrstnih kaznivih dejanj je v tem, da ne prizadenejo le neposrednih žrtev, temveč imajo širše družbene posledice, saj v družbi poglabljajo razlike in ustvarjajo nestrpno okolje. Sovraštvo ima neposredno povezavo s socialno identiteto in predsodki, katerih glavni kognitivni gradniki so stereotipi. Koncept zločina iz sovraštva tako predstavlja kompleksen pojav, ki terja poglobljen in celosten pristop, še zlasti v medsebojnem prepletanju psihološkega in pravnega konteksta. V začetku leta 2023 je novela KZ-1J v slovensko kazensko zakonodajo uvedla zločin iz sovraštva v kontekstu obteževalnih okoliščin. Namen magistrskega dela je zato bralcu predstaviti tematiko sovraštva v pravu, s poudarkom zlasti na konceptu zločina iz sovraštva, pred tem pa tudi teoretično opredeliti sovraštvo v kontekstu psihologije. Osnovni cilj je na temelju obstoječe literature obravnavati oz. podrobno analizirati pravno ureditev zločina iz sovraštva tako na nacionalni kot tudi tuji pravni ravni. Zakonska ureditev, praksa kaznovanja, zaščita žrtev in določitev obsega varovanja osebnih okoliščin se med državami razlikuje, kar ovira univerzalno pridobljene podatke in v splošnem otežuje celovit pristop k reševanju problematike zločina iz sovraštva. Ključne ugotovitve kažejo, da je ureditev zločina iz sovraštva raznolika in da pomanjkanje poenotenih mehanizmov za njihovo obravnavo predstavlja poglavitne ovire pri učinkovitem preprečevanju in sankcioniranju tovrstnih kaznivih dejanj. Nova ureditev v slovenskem pravu še nima izoblikovane sodne prakse, kar prinaša številne izzive tako teoretikom kot tudi pravnim strokovnjakom. Zato bo to magistrsko delo prispevalo k splošnemu razumevanju zločina iz sovraštva in posledično tudi k ozaveščanju o tovrstnih zločinih z namenom konstruiranja bolj strpne družbe.
Ključne besede: zločin iz sovraštva, novela KZ-1J, 49. člen KZ-1, diskriminacija, enakopravnost, predsodek, obteževalna okoliščina
Objavljeno v ReVIS: 15.01.2025; Ogledov: 23; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (4,67 MB) |
2. |
3. Ureditev človekovih pravic v Sloveniji v primerjavi z ostalimi evropskimi državami : diplomsko deloPetra Arnold, diplomsko delo Ključne besede: človekove pravice, enakopravnost, svoboda gibanja, svoboda dela, varuh človekovih pravic, EU, evropska zakonodaja, evropsko sodišče, mednarodnopravno varstvo pravic otroka
Objavljeno v ReVIS: 21.05.2019; Ogledov: 3408; Prenosov: 104
Celotno besedilo (653,93 KB) |
4. |
5. Diskriminacija na trgu dela : magistrsko deloTanja Dakić, 2011, magistrsko delo Ključne besede: človekove pravice, delovno razmerje, direktiva, diskriminacija, enakopravnost, enakost, institucija, konvencija, pogodba o zaposlitvi, spol, ustava, zakon
Objavljeno v ReVIS: 03.08.2018; Ogledov: 2721; Prenosov: 133
Celotno besedilo (1,29 MB) |
6. Vloga sindikatov v socialnem dialogu : magistrsko deloAnita Brovč, 2017, magistrsko delo Opis: Sindikati imajo kot eden izmed partnerjev v socialnem dialogu pomembno vlogo. Čeprav se je skozi zgodovino njihov položaj spreminjal,je delovanje sindikatov bolj zadostilo vrednotam javnosti kot pa politično delovanje države. Vsak socialni partner, tudi sindikati, se mora na poti k ciljem odpovedati določenim zahtevam in se prilagoditi z upoštevanjem potreb po neklasičnih delovnih razmerjih ter omejenosti sredstev za zagotavljanje socialnih pravic za skupno dobro vseh državljanov in državljank. Upoštevati se mora enakopravnost vseh socialnih partnerjev ter delovati z medsebojnim zaupanjem in spoštovanjem.Prav enakopravnost pa je vprašljiva, kar se je pokazalo predvsem v času krize. Delodajalci in vlada so bili takrat manj popustljivi, pogajalska moč sindikatov pa manjša. Posledično je zaradi nezaupanja upadlo tudi članstvo v sindikatih, saj naj nebi sledili potrebam sodobnega časa. Negotovost pri zagotavljanju socialnih pravic in različne oblike prekarnega dela vplivajo na zmanjšano zaposlenost mladih, ki se tudi včlanijo v sindikate večinoma le takrat, ko se jim zdi, da je status njihove zaposlitve dokaj stabilen, redkeje pa v primeru zaposlitve za določen delovni čas.Drugače pa so sindikati upoštevani v času gospodarske rasti in zaposlenosti državljanov. Takrat so dejansko upoštevani kot enakovreden socialni partner, v pogajanjih so uspešnejši in močnejši. Upadanje članstva v sindikatih je resen problem tudi v drugih evropskih državah, ne samo v Sloveniji.
Ključne besede: sindikati, socialni partnerji, socialni dialogi, socialne pravice, enakopravnost, članstvo
Objavljeno v ReVIS: 24.07.2018; Ogledov: 3108; Prenosov: 175
Celotno besedilo (1,01 MB) |
7. Prilagoditev delovnega okolja v okviru pravic iz invalidskega zavarovanja : magistrsko deloInes Kosovel, 2017, magistrsko delo Opis: Slovenija je pravna in socialna država, ki vsem svojim državljanom skladno z ustavo zagotavlja enakopravnost in dosledno spoštovanje vseh človekovih pravic. Z vidika varstva pravic invalidov, zagotavljanja njihove ekonomske neodvisnosti in njihove vključenosti ter doprinosa družbi na vseh njenih področjih je izrednega pomena tudi ustrezna zaposlitev invalidov. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ima pomembno vlogo pri ohranjanju zaposlitve in iskanju priložnosti za novo zaposlitev delovnih invalidov v okviru pravic iz invalidskega zavarovanja. Temeljni namen magistrske naloge je v predstavitvi instituta poklicne rehabilitacije delovnega invalida in prilagoditvi delovnega okolja v okviru pravic iz naslova invalidskega zavarovanja. V teoretičnem delu magistrske naloge so predstavljeni temeljni pojmi in pomembnejši pravni predpisi, ki urejajo pravice delovnih invalidov v zvezi z zaposlitvijo, s poudarkom na Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Raziskovalni del naloge temelji na predstavitvi primerov dobre prakse in povzetkih intervjujev s strokovnimi udeleženci v postopkih poklicne rehabilitacije in prilagoditve delovnega okolja delovnih invalidov. Magistrska naloga nadalje analizira ugotovljene rezultate raziskave in podaja morebitne predloge sprememb invalidskega zavarovanja v prihodnosti s ciljem, da institut poklicne rehabilitacije in prilagoditve delovnega okolja postane temeljna pravica iz invalidskega zavarovanja.
Ključne besede: enakopravnost invalidov, invalidsko zavarovanje, delovni invalidi, ohranjanje zaposlitve, pravica do poklicne rehabilitacije, prilagoditev delovnega okolja
Objavljeno v ReVIS: 12.07.2018; Ogledov: 3557; Prenosov: 156
Celotno besedilo (1,47 MB) |
8. |
9. |
10. Izbrisani: administrativna napaka ali naklepno dejanje? : diplomsko deloMatevž Žnidaršič, 2015, diplomsko delo Ključne besede: izbrisani, Ustavno sodišče RS, Evropsko sodišče za človekove pravice, človekove pravice, državljanstvo, Jugoslovanska ljudska armada - JLA, Stranka za enakopravnost državljanov, Zakon o državljanstvu, Zakon o tujcih
Objavljeno v ReVIS: 14.12.2017; Ogledov: 3882; Prenosov: 156
Celotno besedilo (581,76 KB) |
