1. |
2. Uporaba procesa projektnega managementa pri razvoju zdravstvene infrastrukture : primer nabave medicinske opremeIrena Kodrič, 2023, magistrsko delo Opis: Težave z zdravstveno infrastrukturo so v Sloveniji v primarnem zdravstvu že več let. Stavbe so zastarele, oprema izrabljena. Uničenih je 85 % infrastrukture, zato je treba planirati dolgoročno. Iztrošenost opreme je rezultat premajhnega vlaganja v infrastrukturo v zadnjih desetletjih. V magistrskem delu bomo s študijo primera – nabava medicinske opreme v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana – preučili dosedanji način izvajanja javnih naročil medicinske opreme v Sloveniji v okviru bolnišnic in pokazali, da se lahko na področju nabav medicinske opreme, ki se financirajo iz javnih sredstev Republike Slovenije, izboljšata uspešnost in zakonitost nabav medicinske opreme, v kolikor uporabljamo procese projektnega managementa. Javna naročila veljajo za zelo pomemben del slovenskega trga, saj predstavljajo velik del financ v državnem proračunu Republike Slovenije. Prikazali bomo projektni management in njegovo praktično uporabo, kaj je projekt, njegov namen in cilj, kateri so najbolj značilni udeleženci projekta, neuspehi in vzroki, predstavili bomo uporabo 47 logičnih procesov vodenja projekta. Pisali bomo tudi splošno o zdravstveni infrastrukturi, razvoju, javnih naročilih v zdravstvenem sektorju, skupnih javnih naročilih v zdravstvu, javnih naročilih z vidika ponudnika in naročnika, opredelili bomo pojem javna naročila, zakonodajo o javnem naročanju, postopke javnih naročil, ugotoviti bomo poskušali, ali sistem javnih naročil v zdravstvu zasleduje cilje javnih naročil v celoti.
Ključne besede: zdravstvena infrastruktura, medicinska oprema, nabave, dobavitelj, projekt, zdravstvo, javno naročanje
Objavljeno v ReVIS: 29.12.2023; Ogledov: 539; Prenosov: 17
 Celotno besedilo (1,94 MB) |
3. SMERNICE ZA IZDELAVO CELOSTNE STRATEGIJE E-MOBILNOSTI V OBČINI BRDASebastjan Arčon, 2023, ni določena Opis: Trenutno se v svetu daje veliko pozornosti v trajnostni razvoj, katere del je e-mobilnost. Smernice Evropske unije so jasno zastavljene v smer za doseganje brezogljične družbe v čim večji meri. Te naj bi se uresničile do leta 2050. Eden izmed ključnih dejavnikov trajnostnega razvoja na področju zelenega preboja je promet, ki v veliki meri lahko pripomore k zagotavljanju kakovosti nizkoogljične družbe.
Delček tega so tudi lokalne skupnosti, ki z vlaganjem v e-mobilnost prispevajo k uresničevanju zadanih ciljev Evropske unije. S sledenjem zastavljenih smernic, ki jih je postavila Evropska unija na obravnavanem področju, prispevajo k zmanjševanju emisij CO2 in s tem tudi k zmanjševanju globalnega segrevanja. E-mobilnost je trenutno panoga, ki je v visokem porastu, vendar pa se še vedno pojavlja mnogo neznank in ovir, s katerimi se srečujejo tako uporabniki kot ponudniki ter proizvajalci e-tehnologij na področju razvoja e-mobilnosti. Predvsem se pojavljajo težave pri izgradnji in možnosti uporabe infrastrukture.
Tema, ki jo bomo obdelali v magistrski nalogi z naslovom »Smernice za izdelavo celostne strategije e-mobilnosti v občini Brda«, je le delček mozaika celostne strategije za turizem v Goriških brdih. Tema je obdelana s pomočjo kvalitativne raziskave obdelave podatkov s pomočjo metode CRIPREDE. Odgovori na zastavljena raziskovalna vprašanja so prikazali smernice, s pomočjo katerih se bo lahko v prihodnosti pripravljala strategija na temo razvoja
e-mobilnosti v povezavi z lokalnim turizmom.
Skozi nalogo smo poskušali pridobiti temeljne poglede in zaključne odgovore na zastavljena raziskovalna vprašanja. Ključni pomen naloge so bile dobro izpeljane fokusne skupine s ciljnimi skupinami, skozi katere smo pridobili možnost oblikovanja ciljnih predpostavk za nadaljnje raziskave na navedenem področju.
Ključne besede: e-mobilnost, infrastruktura, strategija turizma, Občina Brda, razvoj, e-vozila, Evropska unija, zeleni preboj
Objavljeno v ReVIS: 07.10.2023; Ogledov: 390; Prenosov: 22
Celotno besedilo (1,37 MB) |
4. Virtualizacija manjše strežniške infrastrukture s hipervizorjem VMware ESXi : diplomska nalogaAndrej Franko, 2023, diplomsko delo Opis: Virtualizacija je tehnologija, ki omogoča ustvarjanje virtualnih različic računalniških virov. Glavne prednosti virtualizacije vključujejo boljšo uporabo virov, večjo fleksibilnost, varnost, zanesljivost ter prihranek stroškov. V nalogi smo preučili prednosti in slabosti virtualizacije, primerjali ponudnike orodij za virtualizacijo in predstavili virtualizacijo kot rešitev za enostavnejše upravljanje IT-strežniške infrastrukture. Uporaba virtualizacije omogoča enostavno upravljanje in vzdrževanje informacijske infrastrukture ter izboljšuje izrabo virov. Premikanje virtualnih strojev med strežniki olajša vzdrževanje in zagotavlja neprekinjeno delovanje, ključno pa je tudi zagotavljanje varnosti virtualnega okolja s posodobitvami, varnostnimi rešitvami in vzdrževanjem.
Ključne besede: strežnik, VMware ESXi, virtualizacija strojne opreme, informacijska infrastruktura, migracija strežniške infrastrukture
Objavljeno v ReVIS: 20.09.2023; Ogledov: 510; Prenosov: 25
Celotno besedilo (3,22 MB) |
5. |
6. Uporaba procesov projektnega managementa pri informacijski prenovi nepremičninskih evidenc : magistrsko deloBoštjan Grčar, 2023, magistrsko delo Opis: Odkar obstaja človeštvo, je človek začel zbirati informacije, da si je čim bolj olajšal življenje. Obveščevalne službe so ključni element vsake države. Diplomsko delo predstavlja razvoj obveščevalnih služb od prvih zametkov do danes, razlaga z njo povezane pojme in na koncu tudi predvideva, kako se bo obveščevalna služba razvijala v prihodnje. V ospredje je postavljen zgodovinski razvoj obveščevalne dejavnosti, prav tako razvoj obveščevalne dejavnosti v Sloveniji. Posebna pozornost je namenjena primerjavi med obveščevalnimi sistemi sosednjih držav z obveščevalnim sistemom v Sloveniji. Opisane so sodobne metode in smernice, ki si jih obveščevalna služba za boljše delovanje obeta v prihodnje. Z dejstvom, da živimo v globalnem svetu in informacijski dobi, ki spreminja družbo v celoti, se je morala soočiti tudi sodobna obveščevalna dejavnost. Razvoj sodobne tehnologije in informacijske tehnologije na splošno, je bil vzrok, da se je spremenila tudi obveščevalna služba. Obveščevalne službe so pred novimi izzivi, ki niso samo strukturni ali vsebinski. Da bi lahko uspešno delovala, se mora obveščevalna služba prilagoditi vsem spremembam in pri tem biti še korak pred vsemi. Skozi diplomsko delo ugotavljamo, da so se metode dela obveščevalne dejavnosti z razvojem tehnologije spremenile, prav tako se mora obveščevalna dejavnost nenehno prilagajati.
Ključne besede: nepremičninske evidence, infrastruktura za prostorske informacije, direktiva INSPIRE, program projektov eProstor, prenova nepremičninskih evidenc, projektni management, PMBOK® vodnik
Objavljeno v ReVIS: 20.06.2023; Ogledov: 677; Prenosov: 46
Celotno besedilo (895,32 KB) |
7. Vpliv razvitosti socialne infrastrukture na vrednost stanovanjskih nepremičnin : magistrsko deloTadeja Tušar, 2022, magistrsko delo Opis: Infrastruktura predstavlja pomemben dejavnik načrtovanja, gradnje in vrednotenja nepremičnin, saj razlike v infrastrukturi vplivajo na koristi same nepremičnine. Ključni del splošne infrastrukture je socialna infrastruktura, ki zajema različne elemente s socialnimi oz. družbenimi funkcijami ter zagotavlja, da lahko člani skupnosti opravljajo svoje dejavnosti. Namen magistrskega dela je predstaviti vpliv razvitosti socialne infrastrukture na vrednost slovenskih stanovanjskih nepremičnin. V ta namen
primerjamo pokritosti različnih lokacij slovenskih nepremičnin s socialno infrastrukturo (vrtci, osnovnimi šolami, srednjimi in višjimi šolami, višjimi strokovnimi šolami in visokošolskimi zavodi, socialnimi lokacijami, kulturnimi lokacijami, muzeji, gledališči, igralnicami, kinematografi, videotekami in wellnessi, splošnimi knjižnicami, zdravstvenimi ustanovami), pokritost s socialno infrastrukturo primerjamo z vrednostnimi conami stanovanj in stanovanjskih hiš, analiziramo kupoprodajne posle ter anketiramo splošno populacijo. Z raziskavo ugotavljamo, da razvitost socialne infrastrukture vpliva na vrednost stanovanjskih nepremičnin ter da je dostopnost do socialne infrastrukture kot dejavnik vrednosti nepremičnin primerljiva z dejavniki, ki jih uporabljamo v modelih vrednotenja. Rezultati tudi kažejo, da prebivalci različnih
starostnih skupin dostopnost socialne infrastrukture ocenjujejo kot različno pomemben dejavnik vrednosti nepremičnin. Starejši anketiranci večji pomen kot mlajši pripisujejo predvsem bližini zdravstvenih domov, v manjši meri pa tudi bližini športnih dvoran, gibalnih postaj in bolnišnic, mlajši anketiranci pa večji pomen kot starejši anketiranci pripisujejo bližini športnih igrišč.
Ključne besede: socialna infrastruktura, stanovanjske nepremičnine, vrednost nepremičnin, vrednotenje nepremičnin, modeli vrednotenja
Objavljeno v ReVIS: 27.01.2023; Ogledov: 781; Prenosov: 37
Celotno besedilo (10,83 MB) |
8. Dejanska raba na prometni infrastrukturi : magistrsko deloVid Eržen, 2022, magistrsko delo Opis: Delo predstavlja evidentiranje dejanske rabe prostora na območju državnih cest v Sloveniji. Zasnovano je kot celovit pregled pojma dejanske rabe prometne infrastrukture s poudarkom na projektu inicialnega evidentiranja dejanske rabe na območju državnih cest, tj. glavnih, regionalnih in turističnih cest, brez avtocest in
hitrih cest. Z letom 2000 in kasneje z vstopom v Evropsko unijo je država začela posodabljati prostorske evidence, beležili so se podrobni podatki zemljiškega katastra, med katere spada dejanska raba. Slednja je že bila evidentirana na območjih vodnih, kmetijskih in gozdnih zemljiščih, z letom 2019 pa je Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo začela s projektom evidentiranja dejanske rabe prometne infrastrukture, ki združuje državno in občinsko cestno ter železniško infrastrukturo. V magistrskem delu z analitično metodo analiziramo obstoječe stanje
nepremičninskih evidenc pod državnimi cestami, s primerjalno metodo pa primerjamo rešitve izbranih tujih držav s slovenskim modelom. Z induktivno metodo so predstavljena glavna dejstva o slovenskem katastrskem sistemu. S statistično metodo so predstavljeni dejanski rezultati evidentiranja dejanske rabe državnih cest. Sintezna metoda spoznanja združuje v celovit pregled in podaja zaključke.Magistrsko delo raziskuje dve hipotezi, prva se nanaša na ustreznost začetnega stanja zemljiškega katastra za evidentiranje dejanske rabe prometne infrastrukture državnih cest. Izpostavlja vprašanje kakovosti evidentiranja dejanske rabe državnih cest v povezavi z deležem zemljiškokatastrskega načrta na parcelah pod državnimi cestami. Rezultat analize prikaže stanje zemljiškega katastra pod parcelami državnih cest na izbranih območjih in potrjuje potrebo po lokacijski izboljšavi katastra. Druga hipoteza se nanaša na raziskavo neusklajenosti dejanskega stanja infrastrukture v
naravi in stanja v državni evidenci zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture. Preverjeni so bili rezultati zajema in območja neusklajenosti dejanskega stanja cest in prostorskih evidenc, prvenstveno zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture. Rezultat zajema pripravljene predloge za boljšo
usklajenost podatkov, katerim skupna je direktna sprememba dejanske rabe ob posegih v prostor glede na novo in aktualno stanje prostora. Magistrsko delo je prva tovrstna predstavitev dejanske rabe prometne infrastrukture in se aktualno navezuje na intenzivne postopke sprememb državnih prostorskih evidenc skladno z novim Zakonom o katastru nepremičnin, katerega del predstavljajo podatki dejanske rabe
Ključne besede: dejanska raba, ceste, državno cestno omrežje, kataster nepremičnin, prometna infrastruktura
Objavljeno v ReVIS: 26.01.2023; Ogledov: 708; Prenosov: 31
Celotno besedilo (7,34 MB) |
9. Vpliv razvitosti socialne infrastrukture na vrednost nepremičnin : magistrsko deloElvis Beganović, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo se ukvarjali s tematikama množičnega vrednotenja nepremičnin in socialno infrastrukturo. Zanimalo nas je, kako prebivalci slovenskih mest ocenjujejo dostop do različnih objektov socialne infrastrukture, koliko jim takšen
dostop pomeni in v kakšni meri ta vpliva na zaznavno vrednost nepremičnin. Želeli smo preveriti tudi, na čem temeljijo modeli množičnega vrednotenja nepremičnin ter v kakšni meri se pri izračunih vrednosti upošteva razvitost socialne infrastrukture. V naši empirični raziskavi smo prišli do zanimivih ugotovitev, ki so pri marsikateri ugotovitvi pokazala odstopanja od teoretičnih dognanj slovenskih urbanistov, pa tudi od ugotovitev, ki so bile pridobljene v tujih raziskavah. Ko smo iskali razloge za tovrstna odstopanja smo izpostavili naš omejen vzorec ter prepoznali možnosti za izvedbo podobne raziskave, ki pa bi vključevala večji in bolj reprezentativen vzorec. Kljub omejitvam raziskave smo pridobili zanimiv vpogled v razmišljanje populacije Slovencev glede pomembnosti socialne infrastrukture. Menimo, da se premalo ljudi zaveda tako vpliva trenutne socialne infrastrukture, kot tudi načrtovanih izboljšav, na vrednost njihove nepremičnine. Kot smo ugotovili skozi pregled obstoječe literature imajo namreč lahko tudi bodoči načrti za novo infrastrukturo velik vpliva na vrednosti nepremičnin, saj pogosto vodijo v dvig davkov ali dajatev. Ravno tovrstni dvigi so lahko razlog, da se bo dvignila tudi vrednost nepremičnine pri množičnem vrednotenju.
Ključne besede: socialna infrastruktura, množično vrednotenje nepremičnin, vrednost nepremičnine, javna infrastruktura, modeli vrednotenja
Objavljeno v ReVIS: 20.12.2022; Ogledov: 722; Prenosov: 89
Celotno besedilo (5,82 MB) |
10. Projektni management socialne infrastrukture : obnova dela objekta v ZPKZ KoperMatjaž Slak, 2022, magistrsko delo Opis: Gradbeni objekti so v svojem življenjskem ciklu podvrženi staranju in obrabi. To še bolj velja za objekte socialne infrastrukture, ki so v svoji funkciji delovanja 24 ur na dan in to vse dni v letu, zaradi česar ti procesi potekajo še hitreje. Med objekte socialne infrastrukture v prvi vrsti prištevamo zdravstvene domove, bolnice, vrtce in šole, univerze, domove za starejše občane, oskrbovana stanovanja, posebne socialnovarstvene domove in drugo infrastrukturo, namenjeno oskrbi starostnikov. V sklop teh objektov sodijo tudi objekti zaporov, skupaj z vso pripadajočo infrastrukturo, namenjeno izvrševanju svojega poslanstva. Za nemoteno zagotavljanje delovanja takega objekta je treba posebno pozornost nameniti stalnemu in organiziranemu vzdrževanju. V sklop teh nalog spada tako redno kot investicijsko vzdrževanje. V okviru tega dela je na vzorcu obstoječega in delujočega objekta zapora prikazana izvedba investicijskega vzdrževanja dela, upoštevaje in z uporabo metod in znanj s področja projektnega managementa. Na osnovi in uporabi modela projektnega vodenja iz PMBOK vodnika (peta izdaja) je kot alternativa klasični izvedbi investicijskega vzdrževanja objekta izvedena varianta v obliki projekta. Pri tem pa ne gre le za gradbeni poseg z izvajanjem gradbeno-obrtniških del, temveč se v okviru projekta prepleta in nadzira še organizacija potrebnih človeških, materialnih in finančnih virov, spoštovanje obsežne zakonodaje in postopkov, ki veljajo le znotraj državne uprave, in posebnosti institucije zapora kot objektu s specifičnim režimom delovanja. Z namenom čim bolj učinkovite izvedbe obnove dela objekta Zavoda za prestajanje kazni zapora Koper se v sklopu projekta vseskozi prepletajo različna področja upravljanja, ki v zaključku magistrskega dela privedejo do realizacije v predvidenem času, s predvidenimi stroški in pričakovano kakovostjo. Ta model se z uporabo ustreznih znanj, veščin, orodij in tehnik projektnih aktivnosti lahko uporabi tudi za obnove drugih objektov zaporov, z manjšimi prilagoditvami pa tudi znotraj drugih objektov institucionalne oskrbe v Republiki Sloveniji.
Ključne besede: razvrednotena območja, socialna infrastruktura, projektni management, PMBOK vodnik, vzdrževanje objektov, institucionalna oskrba, zapor
Objavljeno v ReVIS: 08.09.2022; Ogledov: 869; Prenosov: 80
Celotno besedilo (2,76 MB) |
