1. |
2. |
3. |
4. |
5. |
6. |
7. |
8. Človekove pravice v primeru Islamske države in vloga OZNNina Bečejac, 2016 Opis: Islam je druga največja vera na svetu in je danes v svetu znana predvsem po svojih odklonskih navadah, glede na preostanek sveta. Muslimanski način življenja v večini primerov ni v skladu z Deklaracijo OZN o človekovih pravicah. V letu 2014 se je skupina islamskih skrajnežev poimenovala Islamska država in vzpostavila kalifat, ki temelji na šeriatskem pravu. Odločili so se, da bodo do svojega cilja prišli zlepa ali zgrda. Zaradi njihove želje po vsesplošni islamizaciji se sedaj svet sooča s terorističnimi samomorilskimi napadi in usmrtitvami na podlagi diskriminatornih načel ter čaka, kdaj bo kdo ukrepal. Varnostni svet OZN ima pooblastila, da v takšnih primerih urgira, vendar na žalost do sedaj ni bilo storjenega nič. Sprejete resolucije in neskončni pogovori očitno Islamske države ne bodo ustavili. Bo varovanje človekovih pravic in svoboščin ostalo le črka na papirju? To diplomsko delo opisuje načela islama, delovanje Varnostnega sveta in dejanja Islamske države ter se ukvarja z vprašanjem pristojnosti Varnostnega sveta ter njegovimi dejanji.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Islamska država, islam, terorizem, Organizacija združenih narodov, Varnostni svet, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 3275; Prenosov: 165
 Celotno besedilo (437,54 KB) |
9. Sunitsko-šiitski konflikt v islamuLana Krznarič, 2017 Opis: Diplomsko delo obravnava in analizira vzroke za sodobno dogajanje na Bližnjem vzhodu, v sklopu česar je prikazana družbenopolitična problematika delitve na dve glavni verski ločini znotraj islama in konflikta med njunimi pripadniki - suniti in šiiti. Pojasnjujem tudi ozadje odnosa med zahodnim in islamskim svetom. Ta je bil v preteklosti zaznamovan z nasiljem in spopadi, ki so vodili v podrejen položaj pripadnikov islama, kar je v njih vzbudilo občutke ponižanosti ter je pomembno prispevalo k njihovem negativnem dojemanju Zahoda, ki so mu pričeli pripisovati poskus zatiranja islama. K takšnem razmišljanju je prispevalo tudi poslabšanje nemirov med prebivalci islamskega sveta, ki so spremljali vsakršno poseganje zahodne civilizacije na tem območju. To dogajanje preučujem skozi zgodovinski pregled vse od nastanka muslimanske skupnosti pa do sodobne problematike pojava radikalnega islamističnega gibanja Islamske države in begunske krize. Pri tem izpostavljam posledice poseganja zahode civilizacije v islamski svet, ki ga je to imelo na sunitsko-šiitski konflikt in s tem na pretekle in sodobne razmere na Bližnjem vzhodu ter na aktualno svetovno dogajanje. Poleg tega tudi preučujem značilnosti islamskega, torej šeriatskega prava, njegovo povezanost s tradicijo, pa tudi njegovo vključevanje v sodobni svet, v katerem vlada prizadevanje za uresničevanje človekovih pravic. Ob temu pa opozarjam tudi na problematiko konflikta vrednot zahodne in islamske civilizacije. Z obravnavanjem širšega konteksta zgodovinskega dogajanja tudi pojasnjujem vzroke za radikalizacijo določenih islamističnih skupin in razpravljam o vplivu sunitsko-šiitskega konflikta na nastanek Islamske države, ki s teroristično grožnjo trenutno pretresa svetovno dogajanje.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: islam, šiiti, suniti, družbeni konflikti, fundamentalizem, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 2982; Prenosov: 178
Celotno besedilo (679,86 KB) |
10. Demokracija in človekove pravice v Islamski republiki IranInes Brženda, 2020 Opis: V magistrski nalogi je obravnavana tematika o demokraciji in človekovih pravicah v Islamski republiki Iran. Iran kot teokratična država z državno vero islam ima po določbah ustave vse zakone podrejene verskim zakonikom na temeljih islamskih načel. Metode, uporabljene med magistrskim delom, so bile družboslovno raziskovanje in primerjalna analiza. Uporabljena so bila tudi različna poročila mednarodnih organizacij o kršitvah človekovih pravic v Iranu. Skozi nalogo smo poskušali ugotoviti, ali je lahko Iran s svojim političnim sistemom demokratičen in kako zagotavlja varstvo človekovih pravic. Za razumevanje naloge je bilo pomembno, da je analizirana bogata zgodovine Irana in se tako pridobi razumevanje političnega razvoja. Zgodovinski razvoj ustave in analiza trenutno veljavne ustave nam omogoči pregled ustavnih pravic in spreminjanje le-teh v zadnjem stoletju. Ker je Iran teokratična država z islamsko vero, se je bilo treba seznaniti s pojmom islamske vrednote, božjimi zakoni, šeriatskim pravom. Na podlagi tega bomo lahko razumeli postopke sprejemanja zakonov, ki morajo temeljiti na omenjenih načelih. Spoznali smo lahko, da sta bogata zgodovina Irana in prisotnost vere islam močno vplivala na političen razvoj države, kot jo poznamo danes. Islamska vera ni samo verovanje v Boga, ampak narekuje verniku, kako se obnašati v vseh življenjskih situacijah. Globoka zakoreninjenost islamskih vrednot in prepletenost vere z vsakdanjim življenjem predstavljata za družbo velik izziv pri prilagajanju zahtevam sodobnega časa. To je trenutno največja bitka, ki jo bijejo Iranci med mladimi državljani, ki so željni sprememb, in starejšimi kleriki, ki se strogo upirajo kakršnim koli spremembam ali modernizaciji družbe.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Islamska republika Iran, ustava, človekove pravice, islam, demokracija
Objavljeno: 18.02.2021; Ogledov: 1289; Prenosov: 162
Celotno besedilo (1,64 MB) |
