Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 56
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Izobraževalne potrebe izvajalcev programov svetovanja za zdravje
Alenka Gerjevič, 2015

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: izobraževanje, medicinske sestre, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 19.02.2016; Ogledov: 2491; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (737,65 KB)

2.
Sistem izobraževanja voznikov motornih vozil
Tomaž Kapus, 2016

Opis: Cestni promet se je skozi čas zelo razvil in če želimo poskrbeti, da bomo v cestnem prometu varni, je potrebno vse udeležence konstantno izobraževati, njihove izvajalce, ki skrbijo, da so udeleženci v cestnem prometu ustrezno izobraženi in usposobljeni, pa pri svojem delu tudi nadzirati. Seveda mora biti nadzor smiseln in usmerjen na področje, kjer lahko prihaja do zlorab in posledično do slabše izobraženih voznikov, kar poveča tveganje za povzročitev prometnih nesreč in s tem slabše varnosti vseh udeležencev v cestnem prometu. V magistrskem delu smo tako pregledali slovensko zakonodajo s področja izobraževanja kandidatov za voznike motornih vozil in ugotavljali, ali je kot taka ustrezna za kvalitetno in učinkovito izobraževanje kandidatov za voznike motornih vozil. Pregledali smo tudi zakonodajo s področja opravljanja nadzora vseh nadzornih organov, kjer nas je zanimalo, ali je lahko nadzor nad delom šol vožnje ustrezen, učinkovit in do katere mere smiseln. In ne nazadnje smo v magistrskem delu preverili, kako bi s pomočjo zakonodaje in pristojnih nadzornih organov izboljšali stanje na področju izobraževanja kandidatov za voznike motornih vozil, da bi se posledično lahko zagotovila večja varnost na cestah.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: izobraževanje voznikov motornih vozil, šola vožnje, avtošola, varnost prometa, Slovenija, magistrske naloge
Objavljeno: 22.08.2017; Ogledov: 1073; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (687,82 KB)

3.
Pomen medijskega opismenjevanja v času medijskega spektakla in potrošništva
Darja Kleva Gačnik, 2016

Opis: Živimo v svetu, kjer nas vsak dan preko različnih medijev (knjig, televizije, interneta, časopisov, revij, radia) doseže veliko število informacij. Njihovo število iz leta v leto narašča, zato je danes bolj kot kdajkoli prej potrebno (spre)govoriti o medijih in njihovem vplivu na družbo in na različne vidike posameznikovega življenja. Jasno je, da igrajo mediji pomembno vlogo v naših življenjih, tega se medijske organizacije zavedajo in nadaljujejo s procesom zagotavljanja vedno več informacij. Problemi z informacijami in mediji so vedno obstajali. Sprva je bil največji problem, kako priti do informacij in omogočiti ljudem dostop do njih. S porastom množičnih medijev v prejšnjem stoletju smo prestopili iz ene skrajnosti v drugo. Danes se moramo zaščititi pred preveliko količino informacij, medijskim spektaklom in potrošništvom. Namen magistrske naloge ni kritizirati medije, temveč pojasniti, zakaj je medijsko opismenjevanje nujno in pomembno. Če želimo medijsko vzgojo približati kar najširšemu krogu ljudi, jo moramo ponuditi v čim večjem spektru programov, ki bi jim bil skupen osnovni cilj - medijsko pismen in kritičen posameznik, ki je sposoben dostopa, analize in ustvarjanja medijskih vsebin oziroma sporočil. Kajti aktivno državljanstvo ne pomeni, da se ne udeležujemo volitev in javnih odločanj, da se odtujujemo od problemov družbe ter si zatiskamo oči pred tem, da nastaja vse večji razkorak med tistimi, ki imajo, in tistimi, ki nimajo, med tistimi, ki vedo in znajo, ter tistimi, ki ne vedo, ne znajo, ampak pomeni, da je potrebno iskati rešitve Potrebno je poiskati rešitev. Cilj magistrske naloge je vzbuditi zanimanje in spodbuditi odgovorne institucije za razvoj medijskega opismenjevanja na vseh nivojih družbe in podati predlog za vpeljavo dopolnitve učnega načrta v že obstoječe oblike izobraževanja. Ponudili bomo nekaj tem in predlogov v razmislek, tudi za nadaljevanje raziskovanja na tem področju.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: množični mediji, potrošništvo, oglaševanje, medijsko izobraževanje, medijska politika, globalizacija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno: 22.08.2017; Ogledov: 919; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (974,02 KB)

4.
Vpliv globalizacijskih procesov na vzpostavitev modela učeče se organizacije v slovenskih tekstilnih podjetjih
Venčeslav Markuš, 2016

Opis: V sodobnem svetu ponudbe in povpraševanja, ki temelji na globaliziranem poslovnem okolju, se mora sleherno podjetje, če želi biti v primerjavi s svojo konkurenco uspešno, intenzivno prilagajati vsem spremembam, prisotnim v poslovnem okolju. Z določitvijo temeljnih kazalcev globalizacije lahko utemeljimo značilnosti globalizacije in analiziramo njihov vpliv na prestrukturiranje podjetij. Teorija in praksa kažeta, da so uspešna zgolj tista podjetja, ki se reorganizirajo v smislu učeče se organizacije, ki, vodeno s strani sodobnega managementa znanja, temelji na permanentnem učenju vodstva in zaposlenih. Z naključno izbiro dveh slovenskih tekstilnih podjetij (Lisca in Polzela) in preučitvijo odnosa zaposlenih do znanja na podlagi anonimnega vprašalnika lahko sklepamo o nivoju uspešnosti slovenske tekstilne industrije v procesu prehajanja od tradicionalno strukturirane organizacije k učeči se. Z ugotovitvijo trenutno danih elementov učeče se organizacije v preučevanih tekstilnih podjetjih lahko podamo predloge dopolnil in izboljšav na področju prestrukturiranja v učečo se organizacijo in podamo razvojne trende slovenskih tekstilnih podjetjih v smislu učečih se organizacij za prihodnost.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: globalizacija, gospodarsko poslovanje, izobraževanje kadrov, kadrovanje, intelektualni kapital, človeški viri, Lisca, Polzela, magistrske naloge
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 886; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

5.
Čini policistov in oznake na policijskih uniformah med letoma 1945 in 2012
Janez Gregorič, 2015

Opis: Skozi zgodovino se, tako v totalitarnih sistemih kakor tudi v demokratičnih družbah, izvajajo različni načini varovanja državne ureditve ter izvajanja veljavne zakonodaje. Te naloge opravljajo različne službe. Glede na družbenopolitično ureditev pa so te službe različno organizirane, posledično pa se razlikujejo tudi v pristojnostih, ki jih imajo. Na ozemlju Republike Slovenije se je med letoma 1945 in 2012 družbenopolitični sistem večkrat spremenil. Glede na obliko državne ureditve med letoma 1945 in 2012 se je organiziranost, struktura ter pristojnost milice ter kasneje policije zelo spreminjala. Na podlagi sprejete zakonodaje, ki je bila osnova za delovanje organov za notranje zadeve, so se določale naloge milice in kasneje policije, definirala se je obleka milice in policije ter druga, za delovanje milice in policije pomembna področja. Skozi leta so se spreminjala tako zunanja podoba milice, pooblastila, izobrazba, sistem izobraževanja kot tudi čini, položajne oznake, označbe nazivov in funkcij. Milica je skozi leta prešla iz vojaške v nevojaško organizirano strukturo, v civilno državno varnostno službo, ki ne varuje zgolj državne ureditve, temveč veliko pozornost posveča varovanju temeljnih človekovih pravic in svoboščin. S sprejemanjem zakonov, uredb in pravilnikov so se skozi leta spreminjala tako obleka kot tudi čini, položajne oznake, označbe nazivov in funkcij. Spremembe oznak so bile v sedemdesetih in osemdesetih letih zelo pogoste. Osnova za spremembo činov, položajnih oznak, označb nazivov in funkcij je bila najprej v spremembi državne ureditve oziroma družbenopolitičnega sistema. Poleg činov, položajnih oznak, označb nazivov in funkcij pa so se z uredbami določali tudi ostali znaki in simboli, ki so se spreminjali skozi vse obdobje med letoma 1945 in 2012. Razni simboli specialnosti so se nahajali najprej v romboidih na ovratnikih uniforme, kasneje, v času po osamosvojitvi, pa v obliki obeskov na srajcah oziroma jopičih in površnikih, ki so se nosili v višini prsi. Sčasoma so se določene službe ukinile, preimenovale ali drugače reorganizirale, označevanje z raznimi simboli pa se je spreminjalo tudi na podlagi praktičnosti ter funkcionalnosti uniforme. Zaradi slabega stanja na področju splošne in strokovne izobrazbe miličnikov v letih po koncu narodnoosvobodilne vojne ter posledično dajanjem dokaj velikih pooblastil pripadnikom ljudske milice, so med državljani vladali mešani občutki tako glede varnosti kot tudi zaupanja v ljudsko milico. Z višanjem in izboljševanjem stanja glede stopnje izobrazbe se je spreminjala tudi zavest miličnikov ter posledično večalo zaupanje v organe pregona. Sistem izobraževanja je sledil napredku in potrebam. Tako se je iz nekajmesečnih tečajev, ki so se izvajali ob formiranju ljudske milice, program spreminjal in skozi leta prerasel v enoletno izobraževanje, ki se je v nadaljevanju podaljšalo v dvoletno, triletno in na koncu štiriletno. Še v obdobju milice so bili ustanovljeni višješolski in visokošolski programi za vodstvene delavce. Skozi čas se je izobrazbena struktura spremenila, kar se je odražalo tudi v segmentu spremembe zasedbe delovnih mest. V letih po osamosvojitveni vojni se je izobrazbena struktura začela močno spreminjati in je dosegla zelo visok nivo ob koncu, v magistrski nalogi obravnavanega obdobja. Uveden je bil karierni sistem, ki je bistveno izboljšal stanje na področju kadrovanja in zasedbe delovnih mest. Še vedno pa sistem ni popoln in pravičen v vseh segmentih. Skozi vse obdobje je zakonodajno telo sprejemalo predpise, ki so nekaterim posameznikom dajali določene privilegije in posledično ostale potiskali v ozadje ali jih ne obravnavali enakovredno. Tudi članstvo v komunistični partiji je igralo zelo pomembno vlogo pri nominiranju posameznika na določeno delovno mesto oziroma funkcijo. Po letu 1980 se je to spremenilo in so tudi na vodilna delovna mesta lahko prihajali posamezniki, ki niso bili člani ZKJ. V magistrski nalogi je predstavljen celoten razvoj, tako zakonodaje kot tudi činov, oznak položajev in funkcij ter položajnih oznak, tako na območju Jugoslavije kot tudi po letu 1991 na Hrvaškem in tudi v Sloveniji. Bistveni vsebovani del zakonodaje pa so bili pogoji za napredovanje iz enega čina oziroma funkcije ali naziva v višjega. Skozi pregled literature in proučevanje izvedenih raziskav sem ugotavljal ugled poklica miličnika in kasneje policista ter ga skozi obravnavano obdobje primerjal s sosednjimi državami oziroma državami nekdanjega vzhodnega bloka ter državami razvite zahodne Evrope. Trenutno stanje zavesti policistov s področja dojemanja tega poklica, v smislu statusa posameznika, sem ugotavljal skozi izvedeno raziskavo, ki sem jo izvedel na Policijski upravi Kranj. Poleg tega sem v raziskavi ugotavljal, kako izobrazba, uspešnost in usposobljenost vplivajo na napredovanje v nazive. Rezultati raziskave odražajo dejansko stanje v Policiji danes. Tako posamezniki kot tudi vodstvo Policije, predvsem pa najvišji državni organi, bi se morali zavedati vsak svoje odgovornosti. S pogovori in skupnim ter usklajenim delovanjem bi vsi skupaj morali delovati v smislu višjega nivoja zagotavljanja varnosti državljanov, kar bi konzultiralo na vseh področjih in sferah življenja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: milica, policija, izobraževanje, čini, uniforma, napredovanje
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 1313; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (4,81 MB)

6.
Prevozi otrok v šolo kot izvirna naloga lokalne skupnosti
Natalija Knez, 2015

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: lokalna skupnost, mestna občina, vzgoja in izobraževanje, osnovnošolsko izobraževanje
Objavljeno: 29.08.2017; Ogledov: 726; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Pravica do glasbenega izobraževanja
Antonija Poplatnik, 2015

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: izobraževanje, javni zavod, glasba, glasbena šola
Objavljeno: 29.08.2017; Ogledov: 739; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

8.
9.
Avtonomna šola
Vojko Brunček, 2013

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: avtonomna šola, izobraževanje učiteljev, neoliberalizem
Objavljeno: 12.09.2017; Ogledov: 848; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (2,17 MB)

10.
Koncept vodenja lastnega gostinskega podjetja
Nikolaj Krope, 2017

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: gostinstvo, gostinska podjetja, motivacija delavcev, izobraževanje, konflikti, kadri, animacija gostov, diplomsko delo
Objavljeno: 18.09.2017; Ogledov: 812; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (535,15 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh