Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


21 - 30 / 90
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
21.
Model gradnikov učinkovitega usmerjanja dijakov z uporabo čustvene inteligence, teorije izbire, čuječnosti in kompetenc : doktorska disertacija
Biljana Bahat Vovk, 2021, doktorska disertacija

Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): Raziskovalno vprašanje, ki smo ga izoblikovali na temelju različnih znanstvenih spoznanj, kot so čustvena inteligenca, čuječnost, teorija izbire in kompetence, proučujemo na podlagi dognanj, ki so vplivni gradniki modela učinkovitega usmerjanja dijakov z uporabo čustvene inteligence, čuječnosti, teorije izbire in učiteljevih kompetenc. Gradnike raziskujemo preko procesa samospoznavanja in samovrednotenja učiteljevega dela, kajti vsaka sprememba in vsak učni proces poteka po majhnih korakih spoznanj o sebi, miselnih procesih ter procesih sooblikovanja in soustvarjanja skupnega družbenega okolja in organizacij. Namen: Temeljni namen doktorske disertacije je izdelati izvirni model gradnikov učinkovitega usmerjanja dijakov z različno uporabo teorij in znanj s področja čustvene inteligence, teorije izbire, čuječnosti in kompetenc učitelja v Sloveniji ter tako identificirati gradnike izvirnega modela. V ta namen smo naredili sistematičen pregled domače in tuje strokovne literature s področja čustvene inteligence, teorije izbire, čuječnosti in kompetenc ter izvedli empirično raziskavo identificiranja gradnikov modela pri učinkovitem usmerjanju dijakov. Metode: Teoretični del naloge smo s pomočjo knjig, člankov in raziskav pripravili sistematično za raziskovalni del ter to povezali. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno raziskovalno paradigmo. Za zbiranje podatkov smo uporabili metodo anketiranja srednješolskih učiteljev v vseh statističnih regijah Slovenije. Za statistično obdelavo podatkov smo uporabili opisno, bivariantno in multivariantno statistiko. Za prikaz demografskih podatkov smo uporabili metodo opisne statistike: standardni odklon, minimalno in maksimalno vrednost, frekvence in odstotke. Primerjave med skupinami in pari spremenljivk smo opravili z bivariatno analizo (t-test, enosmerna analiza variance, izračun korelacij). Za konstruktno validacijo merjenih pojavov smo uporabili izračune faktorske analize. S pomočjo faktorske analize smo iz nabora večjega števila trditev ocenjenih s 5-stopenjsko ocenjevalno lestvico ekstrahirali faktorje z metodo Principal Axis Factoring (PAF) ter jih z metodo regresijskih koeficientov shranili kot nove spremenljivke. Zanesljivost teh smo preverili z izračunom Cronbachovega alfa koeficienta, za katerega velja, da naj bi znašal vsaj 0,7, da lahko mersko lestvico označimo kot zanesljivo. Za ugotavljanje vpliva neodvisnih spremenljivk na odvisno spremenljivko smo uporabili multiplo regresijsko analizo. Regresijo smo izvedli s pomočjo metode Enter, ki v regresijskem modelu ohrani vse neodvisne spremenljivke. Vrednost p < 0,05 je določala statistično pomembnost. Rezultati: V vzorec raziskave je bilo vključenih 1025 anketirancev. Anketiranje smo izvedli na vzorcu srednješolskih učiteljev, ki smo jih k sodelovanju povabili v letu 2020. Pretežni delež vzorca predstavljajo ženske (71,4 %), anketiranci so stari med 21 in 60 let (94 %), poučujejo na srednjih strokovnih šolah (70,9 %) in imajo univerzitetno izobrazbo (90,1 %). V vzorec smo zajeli učitelje, ki poučujejo na šolah v vseh slovenskih statističnih regijah. Ključni pojmi oz. paradigme, ki smo jih z vprašalnikom preverjali, so čustvena inteligentnost, čuječnost, teorija izbire in kompetence učiteljev. Vsi merjeni pojmi so izkazali visoko stopnjo zanesljivosti (Cronbach alfa > 0,9). V primeru čustvene inteligentnosti in čuječnosti smo potrdili enodimenzionalno strukturo pojma. Pri teoriji izbire smo dobili dva faktorja, ki smo ju poimenovali »teorija izbire in organizacijsko vedenje« ter »teorija izbire in družbena percepcija«. V primeru učiteljevih kompetenc smo na podlagi faktorske analize uvedli štiri nove spremenljivke, in sicer »kakovost strokovnega dela«, »kompetentno delo z dijaki«, »učni načrt kot vodilo strokovnega dela« ter »timski pristop za uspešno delo«. Vse spremenljivke smo za namene primerjalne analize izpeljali tako, da smo jih izračunali na podlagi povprečnih ocen posameznih trditev, ki padejo na posamezni faktor. Analizirali smo tudi, kolikšna je povezanost med razumevanjem posameznega pojma oz. paradigme ter ocenami različnih vidikov uporabe tega pojma v praksi. Rezultati so pokazali, da so vse povezave pozitivne ter glede na vrednost korelacijskega koeficienta zmerne jakosti. Vse hipoteze smo potrdili, saj je bil delež pojasnjene variance visok, kar kaže na to, da so ankentiranci izkazali tudi višjo stopnjo učinkovitosti usmerjanja dijakov, in sicer: čustvene inteligence 61,8 %, čuječnosti 41,6 %, teorije izbire 63,8 % ter učiteljeve kompetence 63,9 %. Organizacija: Pozitiven vpliv na izobraževalne organizacije je v današnjem času konstantnih sprememb zagotovo najbolj odvisen od pedagoškega kadra, ki ga premore tovrstna organizacija. V prvi vrsti so zaposleni tisti, ki morajo prevzemati odgovornost za svoje življenje, kajti le zadovoljen učitelj je dober učitelj. Pomembno si je postavljati meje, ob katerih ne izgubljamo duševne in telesne moči. Da bi to dosegali, moramo pri svojem delu ozavestiti različne pristope in teorije, kajti le to nam lahko II zagotavlja uspeh pri delu z dijaki, ki smo jim vzgled in motivatorji pri njihovem nadaljnjem razvoju. Uporabljati čustveno inteligenco pri vsakodnevnem delu in življenju pomeni zavedati se svojih čustev, z uporabo čuječnosti se umirjamo in zbistrimo duha, posledično smo sposobni boljšega odločanja in smo učinkovitejši, teorija izbire pa nam omogoča, da prevzemamo odgovornost za svoje počutje, ravnovesje ter da smo za to, ali bomo imeli kvalitetno življenje, odgovorni predvsem sami. Družba: Izsledki in ugotovitve raziskave ter izvirni model doktorske disertacije prispevajo k razumevanju, miselnosti današnjega izobraževalnega sistema, ki se zaveda pomembnosti učiteljevega dela v vlogi vodje oziroma usmerjevalca razreda. Pri vplivu na družbo smo v disertaciji večkrat izpostavili pomembnost znanja različnih pristopov in teorij, ki jih učitelji morajo poznati, saj lahko na ta način vrednotimo uspešnost posameznika v družbi. Vsak posameznik soustvarja organizacijo in družbo na način, ki je za njega sprejemljiv, in sicer na podlagi nekih miselnih procesov, kajti gre za procese čustvovanja, razmišljanja ter usmerjanja našega življenjskega kroga. Človekovo zavedanje samega sebe in njegova odgovornost do družbe je z vidika vizije moralne družbe pogoj za delovanje preobrazbe družbe. Originalnost: Prispevek doktorske disertacije k znanosti je utemeljitev modela gradnikov učinkovitega usmerjanja dijakov z uporabo čustvene inteligence, teorije izbire, čuječnosti in s kompetencami. V izvirnem modelu (slika 5.4) smo opredelili osnovne gradnike: čustveno inteligenco, čuječnost, teorijo izbire in kompetence učitelja, kjer smo jih s faktorsko analizo glede na rezultate razširili na 9 gradnikov, in sicer na teorijo izbire in organizacijsko vedenje, teorijo izbire in družbeno percepcijo, čuječnost, čustveno inteligenco ter kompetence, ki smo jih delili na pet gradnikov: kompetentnost strokovnega dela učiteljev, kompetentnost za motivacijsko usmerjanje dijakov, kompetentnost za strateško načrtovanje in izvajanje pedagoškega procesa, kompetentnost za svetovanje staršem in kompetentnost za vzpostavljanje timskih odnosov. Prispevek doktorske disertacije je v tem, da smo na področju čustvene inteligence, teorije izbire, čuječnosti in kompetenc pripravili aktualni pregled spoznanj iz dostopnih svetovnih znanstvenih virov. Razvili smo možnost povezave različnih teorij in vpliv le-teh na učinkovitost usmerjanja dijakov. Izoblikovali smo model povezav med čustveno inteligenco, teorijo izbire, čuječnostjo in kompetencami pri uspešnem delu učiteljev z dijaki. Z metodološkega vidika je glavni prispevek uporaba že znanih merskih instrumentov ter njihova povezava različnih, do sedaj še nepovezanih teorij ter njihov vpliv na usmerjanje dijakov. Osnovni cilj naloge smo dosegli. Vse konstrukte smo uspeli povezati med seboj z učiteljevim delom in s tem potrdili, da so vse naše spremenljivke pomembne za kvalitetno delo v razredu. Zasnovan model je univerzalen, kar nam daje možnost nadaljnjih raziskav v vzgojno-izobraževalnih ustanovah tako med učitelji kot med dijaki. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Podatke smo zbirali v času epidemije, kar tako za raziskovalca kot anketirance pomeni edinstveno situacijo. Soočali smo se s slabo odzivnostjo, saj so učitelji večino časa delali od doma. Predvidevamo lahko, da določene omejitve izhajajo tudi iz možnosti podajanja družbeno zaželenih odgovorov s strani učiteljev, saj smo raziskovana področja merili s samoocenjevalnim vprašalnikom. Nadaljnjo raziskavo bi lahko izvedli med dijaki v vseh slovenskih regijah, kjer bi pridobili mnenja o pedagoškem delu učitelja kot vplivu na dijakovo uspešnost, osebnostni razvoj, motivacijo in osebno rast v šolskem obdobju. Ravno tako bi lahko proučevali in naredili primerjalno študijo z osnovnošolskimi učitelji in učenci. Nadgradnja našega modela bi bila, da bi izvedli periodično raziskavo med srednješolskimi učitelji v vseh statističnih regijah Slovenije, in sicer po dveh letih izobraževanja in usposabljanja učiteljev na področjih, ki smo jih raziskovali.
Ključne besede: čustvena inteligenca, čuječnost, teorija izbire, učiteljeve kompetence, paradigma, model gradnikov, doktorske disertacije, usmerjanje dijakov
Objavljeno v ReVIS: 20.01.2022; Ogledov: 2155; Prenosov: 194
.pdf Celotno besedilo (2,62 MB)

22.
23.
24.
Učitelj kot kovč : diplomska naloga
Ana Kleut, 2020, diplomsko delo

Ključne besede: kovč, kovčing, učenec, učitelj, kompetence, izobraževanje, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 23.08.2021; Ogledov: 1536; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

25.
Percepcija in dejavniki uspešnega poslovnega kovčinga : diplomska naloga
Manca Kovač, 2020, diplomsko delo

Ključne besede: kovčing, kovč, poslovni kovčing, stranka, organizacija, kompetence, učinkovit kovčing
Objavljeno v ReVIS: 23.08.2021; Ogledov: 1540; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

26.
27.
28.
Uporaba Belbinovih vlog pri izboljšanju učinkovitosti tima : diplomska naloga
Uroš Repše, 2014, diplomsko delo

Opis: Raziskovalno vprašanje (RV) : Splošno raziskovalno vprašanje se glasi , kakšna je optimalna porazdelitev timskih vlog. V nalogi je obravnavan konkreten tim, ki ima svoje specifike, katere je bilo potre bno v prvi fazi ugotoviti in na to analizirati. Namen: Izziv, ki je bil postavljen , se je glasil, kako narediti obstoječi ti m še uspešnejši. Torej , na podlagi ugotovitev zasedenosti vlog v obravnavanem timu predlagati optimalnejšo razporeditev. Metoda: C ilje raziskave smo dosegli s pomočjo kvantitativne metode , in sicer s pomočjo anketiranja, ki je bilo izvedeno hkrati z vsemi člani naenkrat in z dvema anketama. Rezultati: Rezultati so na zavidljivi ravni, kajti tim ima zasedeno večino timskih vlog po Belbinu . Članstvo tima pa ima potencial, da šibkeje zastopane timske vloge izboljša . Organizacija: Na konkretno organizacijo bo imela raziskava pomemben vpliv, saj bo lahko , glede na izsledke raziskave , preuredila tim, da bo še uspešnejši. Družba: Posledičen vpliv na družbo bo raziskava imela predvsem v tem, da bodo člani na primernih mestih in s tem bolje delovali znotraj tima , kot tudi izven njega, tako poslovno kot tudi zasebno . Originalnost: O riginalnost raziskave je v tem, da je zaj ela tim, ki deluje in so vanj v k lju čeni različni nivoji znotraj obravnavane organizacije. Novost pa je predlog optimalnejše razporeditve vlog z notraj njega. Omejitve/nadaljnje raziskovanje : Raziskava je bila omejena na točno določen tim , na točno določeno časovno obdobje in na točno določen kraj. Zajela je 100 % članov tima . Pri nadaljnjem raziskovanju svetujemo vključitev intervjujev in opazovanje članov ter nato diskusijo dobljenih rezultatov.
Ključne besede: tim, timske vloge, vrste timov, kompetence, upravljanje kompetenc, motivacija, komunikacija, razvoj tima, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 20.08.2021; Ogledov: 1890; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (865,40 KB)

29.
Spremljanje zadovoljstva s študijem in karierne poti diplomantov FOŠ : diplomska naloga
Tanja Simonič, 2014, diplomsko delo

Opis: Raziskovalno vprašanje (RV) : V diplomski nalogi se osredotočam na kompetence, ki jih študenti Fakultete za organizacijske študije med študij em pridobijo, kako so s študijem zadovoljni in kako študij in kompetence vplivajo na njihovo kariero in bodočo zaposlitev. Namen: C ilji in namen raziskovanja so predstavitve teor etičnih izhodišč, poiskati primere dobrih praks ter oblikovanje in izvedba anketnega vprašalnika ter oblikovanje Pravilnika o anketiranju diplomantov FOŠ. Metoda: Uporabljena metoda je študija primerov, kjer smo poiskali primere dobrih praks in jih primerj ali med seboj. Sledi ji izvedba kvantitativne raziskave, in sicer anketiranja ter analiza rezultatov . Najprej so predstavljena teoretična izhodišča in primeri dobrih praks. Na podlagi študije primerov dobrih praks je izdelan tudi vprašalnik za FOŠ in Pravi lnik o anketiranju. Rezultati: S preučitvijo primerov dobrih praks in njihovo primerjavo smo dobili dober vpogled v to, kako mora biti dober vprašalnik o zadovoljstvu diplomantov sestavljen in katere elemente mora vsebovati. Tako smo lahko sestavili dober vprašalnik, ki nam nudi prave informacije . Na podlagi študije primerov smo izdelali tudi Pravilnik o anketiranju diplomantov. Rezultati so pokazali, da so diplomanti s študijem več kot zadovoljni in da ne bi spreminjali praktično nič esar. Organizacija: Z uvedbo anketiranja diplomantov o zadovoljstvu s študijem bo fakulteta dobila več povratnih informacij in bo na ta način lahko izboljšala potek študija ter bodočim študentom nudila še boljše pogoje in jim do konca študija predstavil a o ziroma jim priučil a pravilne kompetence, ki jim bodo prišle najbolj prav. Družba: S tem , ko od študentov dobivamo povratne informacije, lahko izboljšamo sam študijski proces in novim študentom omogočimo še boljšo izobrazbo . Originalnost: N aloga prinaša nov način pridobivanja povratnih informacij od študentov in na ta način omogoča konstantno izboljševanje študijskega programa in procesov . Omejitve/nadaljnje raziskovanje : O mejitve raziskave se kažejo predvsem v majhnem številu anketirancev, saj je do tega tr enutka diplomiralo samo 15 študentov.
Ključne besede: diplomanti, zadovoljstvo s študijem, karierna pot, kompetence, zaposljivost, zaposlenost
Objavljeno v ReVIS: 20.08.2021; Ogledov: 1719; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

30.
Izboljšave modela vedenjskih kompetenc vodij v avtomobilski industriji : diplomska naloga
Irena Mislej, 2013, diplomsko delo

Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): Raziskava obravnava vprašanje, katerim vedenjskim kompetencam vodij srednji menedžment v podjetju v avtomobilski industriji pripisuje večji vpliv na kakovostno vodenje glede na ostale kompetence.Namen: Posodobitev modela vedenjskih kompetenc podjetja v avtomobilski industriji. Postavitev kvalitetnega nabora vedenjskih kompetenc je izrednega pomena, saj je osnova za merjenje stanja razvitosti voditeljstva v podjetju.Metoda: Uporabljen je bil anketni vprašalnik z zaprtimi vprašanji, s katerimi so bile raziskane razlike v pomembnosti med kompetencami za vodenje, ter analiza letnih osebnih razgovorov. Uporabljena sta bila osnovna statistika in grafični prikazi rezultatov.Rezultati: Srednji menedžment višje ocenjuje vedenjske kompetence vodij, ki se nanašajo na osebno integriteto, odločanje na podlagi dejstev, pozitivne medsebojne odnose, prepoznavanje dosežkov in razvoj sodelavcev. Mlajša generacija vodij srednjega menedžmenta najvišje ocenjuje vedenjske kompetence, ki določajo pozitivne medsebojne odnose.Organizacija: Povečanje zavedanja vodij, da sta skrb za razvoj zaposlenih in vzpostavitev pristnih, humanih medsebojnih odnosov izrednega pomena.Družba: Primer za izboljšanje vodenja v smeri postavitve sodobnejšega kompetenčnega modela.Originalnost: Na področju obvladovanja kompetenc gre za originalen primer izboljšanja kompetenc, saj izboljšuje kompetence v specifičnem okolju oz. izključno v obravnavanem podjetju.Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Raziskava je omejena na pozitivne vedenjske kompetence vodij. Kot priložnost za nadaljnje raziskave lahko podjetje meri tudi negativne kompetence oz. slepe pege v voditeljstvu, kar bi doprineslo k popolnejši sliki stanja na področju voditeljstva v podjetju.
Ključne besede: kompetence, vodenje, menedžment, avtomobilska industrija, komuniciranje, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 20.08.2021; Ogledov: 3610; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh