51. |
52. |
53. |
54. Dinamični model ocenjevanja kompetenc in kompetenčnih profilov z mehko logikoMatej Jevšček, 2016 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kompetence, vedenjske kompetence, procesne kompetence, kompetentnost, ocenjevanje razvitosti kompetenc, mehka logika, ocenjevanje, modeli, disertacije
Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 307; Prenosov: 20
 Celotno besedilo (3,49 MB) |
55. Voditeljske kompetence ter intuitivno odločanje vršnih in srednjih menedžerjev v avtomobilski industrijiIvan Erenda, 2014 Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): Ali se vršni in srednji menedžerji v slovenski avtomobilski industriji odločajo na podlagi intuicije in v kolikšni meri, kaj so komponente in kaj pomembni vplivni faktorji intuitivnega odločanja vršnih in srednjih menedžerjev v slovenski avtomobilski industriji ? Namen: U gotoviti prisotnost intuitivnega odločanja pri vršnih in srednjih menedžerjih v slovenski avtomobilski industriji, ugotoviti vpliv njihovih vedenjskih kompetenc in čustvene inteligence na intuitivno odločanje, ugotoviti njihovo stopnjo intuitivnosti ter na osnovi izvedenega teoretičnega in empiričnega raziskovanja izoblikovati komponente in vplivne faktorje modela voditeljskih kompetenc intuitivnega odločanja. Metoda: Kvantitativni raziskovalni pristop z uporabo anketnega vprašalnika kot primarnega merskega inštrumenta s sledečo strukturo: (1) demografija, (2) čustvena inteligenca (SSEIT % Schutte Self - report Emotional Intelligence Test), (3) stili odločanja (GDMS % General Decision Making Style) in (4) intuitivnost (AIM Survey % Agor Intuitive Management Survey). Statističn a obdelava podatkov raziskave je bila izvedena s pomočjo programa SPSS verzija 21 in MS Excel verzija 2007, oblikovanje modela pa je bilo izvedeno s pomočjo programa Pajek verzija 3. Glavne metode za obdelavo podatkov raziskave so bile: opisna statistika, faktorska analiza, regresijska analiza in analiza variance. Rezultati: Rezultati izvedene kvantitativne raziskave so pokazali, da respondente v raziskavi k pomembnim odločitvam pogosto usmerja intuicija (79,3 % se jih odloča intuitivno) , statistično značilne razlike pa se pojavljajo (1) glede na spol , in sicer se ženske v povprečju odločajo nekoliko bolj intuitivno kot moški, in (2) glede na vodstvene izkušnje, pri čemer so anketiranci z najmanj vodstvenimi izkušnjami mnenja, da jih ne u smerja intuicija, medtem ko vsi ostali menijo, da jih usmerja intuicija (takih je več kot tri četrtine). Ugotovitev raziskave glede vedenjskih kompetenc je, da le - te nimajo statistično pomembnega vpliva na intuitivno odločanje ; enako velja za čustveno inte ligenco. Pomembnejša ugotovitev raziskave glede stopnje intuitivnosti je, da imajo anketiranci relativno visoko intuitivnost, saj je dosežen povprečni rezultat 7,1 od 12 možnih točk. Pri tem je pomembna tudi ugotovitev, da se stopnja intuitivnosti viša z l eti vodstvenih izkušenj ter s stopnj o izobrazbe. Organizacija: Izvedena raziskava in pričujoča doktorska disertacija predstavljata pomemben doprinos k novim spoznanjem na področju menedžmenta in upravljanja organizacij, saj z vzpostavljenim modelom intuit ivnega odločanja vršnih in srednjih menedžerjev v slovenski avtomobilski industriji nosi ta potencialno praktično (aplikativno) dodano vrednost na področju upravljanja menedžerskih kadrov tako na področju avtomobilske industrije kot tudi sicer. Družba: Pos tavljena so temeljna izhodišča za nadaljnje poglobljene in ciljno usmerjene raziskave tudi za druga sorodna področja družbe. Originalnost: Originalnost izvedene raziskave in doktorske disertacije opredeljuje dejstvo, da v dostopni domači in tuji znanstveni literaturi ni moč zaslediti raziskave, ki bi vključevala elemente uporabljene operacionalizacije (preučevanje odnosa med voditeljskimi kom petencami in intuitivn i m odločanj em ) , kot je to primer v pričujoči raziskavi, kar nedvomno potrjuje njeno originalnost. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Omejitve doktorske disertacije so opredeljene v okviru: (1) Omejitev zmožnosti podajanja celovitega t eoretično retrospektivnega pregleda posameznih obravnavanih področij v okviru teoretičnega dela raziskave. (2) Uporaba standardiziranih merskih inštrumentov tujega izvora in potencialne razlike med okolj em, v katerem so merski inštrumenti bili zasnovani , i n okoljem , v katerem so merski inštrumenti bili uporabljeni. (3) Omej ene zmožnosti prevodov merskih inštrumentov za besede, besedne zveze in fraze v izvornih anketnih vprašalnikih , za katere ne obstajajo adekvatni slovenski prevodi. (4) Uporaba metode Paje k, ki se je v preteklih raziskavah uporabljala predvsem na področju naravoslovnih ved in pri ugotavljanju mreženj, medtem ko uporaba navedene metode pri kvantitatvini raziskavi predstavlja relativno novost.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: menedžment, vedenjske kompetence, čustvena inteligenca, intuicija, intuitivno odločanje, avtomobilska industrija, disertacije
Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 435; Prenosov: 0
Celotno besedilo (4,10 MB) |
56. Medkulturne kompetence v projektnem menedžmentuMarija Gale, 2015 Opis: V magistrskem delu povezano obravnavamo dva sodobna organizacijska in družbena
koncepta: projektni menedžment in medkulturne kompetence. Prek kompleksnega
raziskovalnega pristopa, ki vključuje kvalitativno in kvantitativno analiziranje pojavov in
zakonitosti, izpostavljamo po eni strani ključne socio-kulturne dejavnike projektnega
menedžmenta kot koncepcije upravljanja procesnih aktivnosti in virov projekta ter vodenja
ljudi, angažiranih na projektih prek komunikacije, po drugi strani pa ključne elemente
medkulturnih kompetenc, ki so pomembne za uspešno delovanje projektnih vodij in timov v
globalnem poslovanju oziroma v medkulturnem okolju.
Prek empirične študije smo s kvalitativno analizo delno strukturiranih intervjujev s
projektnimi menedžerji, ki imajo relevantne izkušnje iz projektnega dela v mednarodnem
okolju, in prek izvedene spletne anketne raziskave ugotovili, da se medkulturne kompetence
projektnega menedžerja pozitivno povezujejo z uspešnostjo izvajanja projektov v
medkulturnem in mednarodnem okolju ter da osebne vrednote in kompetence vodij in članov
projektov zelo pomembno vplivajo na projektni menedžment. Ključni prispevek magistrske
naloge je v izpostavitvi dejstva, da posedovanje in obvladovanje niza specifičnih zmožnosti za
obvladovanje medkulturnega konflikta ter učinkovito komuniciranje med deležniki pozitivno
vplivajo na uspešno izvedbo globalnega projekta.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: projekti, organizacijska projektna kultura, mednarodno okolje, medkulturno okolje, projektni menedžment, komunikacijski splet, kompetence, magistrske naloge
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 282; Prenosov: 19
Celotno besedilo (2,33 MB) |
57. Motivacija študentov za študentsko deloJasmina Sulič, 2013 Opis: Čas študija je pomembna prelomnica v življenju mladega človeka. To je obdobje, ko je
ekonomsko še vedno odvisen od staršev, vendar pa je to istočasno obdobje dozorevanja in
težnje po neodvisnosti in samostojnosti. Redni študij je v Sloveniji brezplačen. Poleg tega pa
lahko študenti koristijo kar nekaj socialnih transferov države, kot so štipendije,
subvencionirano bivanje, prehrana in prevoz, kar omili finančne obremenitve študentov in
njihovih staršev v času študija. Vendar pa so dohodki, ki jih študenti pridobijo s študentskim
delom, pomemben vir dodatnih sredstev za pokrivanje osnovnih ekonomskih potreb študentov
v času študija. Istočasno pa tudi krepijo njihov občutek samostojnosti in neodvisnosti, ter jim
nudijo možnost pridobivanja delovnih izkušenj, znanj ter oblikovanje kompetenc in
osebnostnih lastnosti in s tem postopen prehod na trg dela. To so tudi ugotovitve kvalitativne
raziskave, ki smo jo izvedli v okviru diplomske naloge. Interpretacija rezultatov nam je jasno
pokazala, da na obseg študentskega dela, poleg dohodka od opravljanja študentskega dela,
pomembno vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so pridobivanje novih izkušenj, znanj,
oblikovanje kompetenc, spoznavanje pričakovanja delodajalcev in na sploh vpogled študentov
v svet dela, čeprav večina ne opravlja študentskega dela v smeri študija. Po sprejetju Zakona o
uravnoteženju javnih financ, ki je spremil obračun koncesijske dajatve, je obseg študentskega
občutno upadel, kar je imelo velik vpliv na ekonomski položaj študentov, prav tako pa tudi na
možnost pridobivanja delovnih izkušenj, znanj in kompetenc, kar jim bo kasneje, kot mladim
diplomantom zmanjšalo konkurenčnost na trgu dela in s tem zaposljivost. Zato smo oblikovali
priporočila za zakonodajalce in delodajalce, s katerimi bi študentom omogočili opravljanje
študentskega dela v smeri študija in pridobivanje referenc, ki bi se jih kot mladi diplomanti
lahko poslužili pri iskanju zaposlitve.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: študentsko delo, neodvisnost, samostojnost, delovne izkušnje, znanja, kompetence
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 297; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1,09 MB) |
58. Vpliv organizacijskih, delovnih in vodstvenih kompetenc na razvoj organizacijske enote v podjetjuDanica Klančar, 2013 Opis: Raziskovalno vprašanje (RV):V magistrski nalogi izhajamo iz raziskovalnega vprašanja:Aliorganizacijske, delovne in vodstvenekompetence, ki jih zaposleni nenehno pridobivajo v procesuizobraţevanja in usposabljanja,prispevajo k uspešnemu delovanju organizacijske enote v podjetju?Pri tem izhajamo iz predpostavke, da nenehno izobraţevanje in usposabljanje zaposlenih prispeva hkakovosti in izboljšuje njihove kompetence, ki so podlaga nenehnemu izboljševanju delovnegaprocesa.Namen:Namen raziskave je ugotoviti kako učna kultura v organizacijski enoti, ki se kaţe v razvojuorganizacijskih, delovnih in vodstvenih kompetenc, ki jih zaposleni pridobivajo v procesihizobraţevanja in usposabljanja, vpliva na uspešnost organizacijske enote v organizaciji. Cilj raziskaveje potrditi zastavljeno hipotezo/domnevo, da organizacijske, delovne in vodstvene kompetence, ki jihzaposleni nenehno pridobivajo v procesu izobraţevanja in usposabljanja,prispevajo k uspešnemudelovanju organizacijske enote v podjetju.Metoda:Vpliv učne kulture, to je kompetenc zaposlenih, na uspešnost organizacijske enote smoempirično preverili z raziskavo v skladiščih in Centralni raztehtalnici v tovarni zdravil Krka, d. d. Pritem smo uporabili kvantitativni raziskovalni pristop in kvantitativne statistične metode.Empiričnosmo preverili povezanost med različnimi osrednjimi kompetencami zaposlenih, ki jih pridobijo vprocesu izobraţevanja in usposabljanja in z uspešnostjo organizacijske enote.Rezultati:Rezultati empirične raziskave so pokazali, da sistematično in kakovostno izobraţevanje terusposabljanje zaposlenih pozitivno vpliva na uspešnost organizacijskeenoteSluţbe skladišč intransportav tovarni zdravil Krka, d. d.in s tem posredno tudi na uspešnost podjetja, ki se izraţa vnjegovi tekmovalni sposobnosti. Predvsem organizacijske kompetence spodbujajo razvoj dinamičnegaokolja v organizacijski enoti in omogočajo razvoj novih načinov dela in stalno izboljševanjeposlovnega procesa.Organizacija:Organizacija mora razviti načine ugotavljanja in izrabe osrednjih kompetenc, da ohraniin krepi svojo tekmovalno sposobnost. Pri razvoju kompetenc zaposlenih ima pomembno vlogopraktično izobraţevanje, usposabljanje in izpopolnjevanje znanja v organizaciji, ki prispeva knenehnemu izboljševanju in razvoju organiziranosti v organizaciji, k uspešnemu obvladovanjuprocesov in k doseganju ciljev organizacije.Druţba:Današnje poslovno okolje potrebuje zaposlene, ki imajo široko znanje, in so sposobniodgovorno, samoiniciativno ter ustvarjalno opravljati različne naloge. Pri tem so sposobni aktivnosodelovati v različnih strokovnih skupinah in izmenjevati informacijein znanje. Na organizacijskiravni morajo bitizaposleni sposobni uspešno vpeljevati spremembe, reševati probleme in ustvarjatinovo znanje. Njihova umska in storitvena produktivnost mora biti usmerjena v kakovost in odličnost,ki krepita tekmovalno sposobnost organizacije.Originalnost:Rezultati študije vpliva sistematičnega usposabljanja in izobraţevanja zaposlenih, kirazvija njihove kompetence, prispevajok znanju in razumevanju pomena razvoja učne kulture vorganizaciji.Omejitve/nadaljnjeraziskovanje:Študija ima tudi omejitve, saj smo merili vpliv učne kulture nauspešnost organizacije samo v eni organizacijski enoti v podjetju. Da bi lahko preverili uporabnostsistematičnega izobraţevanja in usposabljanja v drugih organizacijskih okoljih, bi bilo potrebno vraziskavo vključiti tudi druge organizacijske enote. Smiselno bi bilo raziskavo razširiti na drugeorganizacije v zasebnem in javnem sektorju, kar bi omogočilo primerjavo med organizacijamiinpreizkus modela izobraţevanja v različnih organizacijskih okoljih.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kompetence, uspešnost, izobraževanje, usposabljanje, znanje, kakovost, magistrske naloge
Objavljeno: 18.08.2021; Ogledov: 304; Prenosov: 14
Celotno besedilo (946,23 KB) |
59. Most med izobraževanjem in trgom delaDamjana Gruden, 2015 Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): A li po mnenju delodajalcev obstajajo razlike med kompetencami, ki jih delodajalci pričakujejo od dijakov, ko pridejo na praktično usposabljanje , in med dejanskimi kompetencami, ki jih imajo trenutno njihovi zaposl eni? S e mnenja učiteljev in delodajalcev o dejanskih in pričakovanih kompetencah med dijaki v srednje m poklicnem in srednje m strokovnem izobraževanj u in med zaposlenimi v organizaciji r azlikujejo? I majo delodajalci in učitelji enako mnenje o tem, kako bi lahko učitelji razvijali dol očeno veščino pri dijakih v srednje m poklicnem in srednje m strokovn em izobraževanju? K ako lahko krepimo sodelovanje med srednješolsk im izobraževanjem in trgom dela? Namen: Namen raziskave je ugotoviti, kakšna so pričakovanja delodajalcev do kompetenc dijak ov, ki se izobražujejo v srednje m poklicnem ali srednje m strokovnem izo braževanju in pridejo v org anizacijo opravljat praktično usposabljanje pri delodajalcu. Metoda: V empiričnem delu naloge smo uporabili mešane metode, in sicer kvantitativni in kvalitat ivni raziskovalni pristop. Za izvedbo kvantitativne analize smo uporabili metodo anketiranja. Vprašalnike smo poslali delodajalcem, ki v sklopu srednješolskega izobraževanja na prakso vzamejo dijake, ki obiskujejo srednje strokovno ali srednje poklicno izo braževanje, smer lesarstvo, gradbeništvo ali strojništvo. Zbrane podatke smo statistično obdelali in analizirali s pomočjo programa Microsoft Excel 2007 in programskim paketom R, verzija 3.1.1. Podatke smo prikazali z opisno statistiko, z Wilcoxonovim test om za parne vzorce pa smo analizirali med dejanskim in pričakovanim stanjem. Upoštevana je stopnja tveganja 0,05. Podatke za kvalitativno analizo smo pridobili z delno strukturiranimi in poglobljenimi intervjuji z učitelji in delodajalci. Rezultati: Rezultati kvantitativne raziskave so pokazali, da imamo pri popolnoma vseh parih spremenljivk statistično značilne razlike med dejanskim in pričakovanim stanjem, saj je izračunana statistična značilnost povsod manjša od 0,05. Rezultati kvalitativne razisk ave so pokazali, da se mnenja učiteljev in delodajalcev o dejanskih in pričakovanih kompetencah med dijaki v srednjem poklicnem in srednjem strokovnem izobraževanju in med zaposlenimi v organizaciji razlikujejo. Delodajalci in učitelji so različnega mnenja o pomenu izvajanja prakse dijakov pri delodajalcih. Delodajalci in učitelji niso enakega mnenja, kako bi lahko učitelji v šoli razvijali delovne navade pri dijakih. Delodajalci in učitelji niso enakega mnenja o možnostih krepitve sodelovanja med srednješo lskim izobraževanjem in trgom dela . Organizacija: Dobljene ugotovitve so lahko v pomoč ravnateljem in učiteljem, na katerih področjih in kompetencah je potrebno dati v prihodnosti poudarek, vodstvu šole pa usmeritve pri nadaljnjih pogovorih z delodajalci o možnostih sodelovanja z izobraževalno ustanovo. Družba: Povezanost izobraževanja in trga dela je izjemnega pomena za razvoj gospodarstva in družbe. Originalnost: Ugotovljeni rezultati raziskave o pričakovanih in dejanskih kompetencah ter primerjava med mn enji učiteljev in delodajalcev so izvirni. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Raziskava je zajemala delodajalce z Dolenjske, Bele krajine in Posavja, ki na praktično usposabljanje pri delodajalcu jemljejo dijake s področja gradbeništva, lesarstva ali strojni štva. V raziskavi smo se omejili na dijake, ki v izobraževalni ustanovi obiskujejo srednje poklicno ali srednje strokovno izobraževanje. Magistrsko delo ponuja številne možnosti nadaljnjega raziskovanja , kot so analiza dobljenih podatkov g lede na velikost organizacije , kakšna so odstopanja od pričakovanj pri delodajalcih glede na število zaposlenih, pričakovanja delodajalcev % ločeno po posameznem izobraževalnem programu in primerjati med sabo njihova odstopanja, odstopanja, ki se pojavljajo med posameznimi regijami v Sloveniji, razširiti raziskavo na poklice, ki so naravnani na delo s človekom.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: izobraževanje, znanje, ključne kompetence, kompetence, mehke veščine, X in Y generacija, socialno partnerstvo, trg dela, magistrske naloge
Objavljeno: 19.08.2021; Ogledov: 322; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,10 MB) |
60. |
