31. STIK MED PACIENTOM IN TEHNIKOM ZDRAVSTVENE NEGE, TER PSIHIČNA STISKA ZARADI PREOBREMENJENOSTI PRI DELUBrigita Papler Mali, 2024, ni določena Opis: V diplomski nalogi Stik med pacientom in tehnikom zdravstvene nege ter psihična stiska zaradi preobremenjenosti pri delu smo preučevali vidike komunikacije v zdravstvenih ustanovah, še posebej naloge, odgovornosti in vlogo tehnikov zdravstvene nege. Glavni cilj raziskave je bil razumeti povezavo med kakovostjo dela, psihično stisko in odnosi s pacienti. Opredelili smo pet raziskovalnih ciljev, ki so nas usmerjali pri izvedbi kvalitativne raziskave. Raziskali smo odnos med pacienti in tehnikom zdravstvene nege, ugotovili stopnjo psihične stiske tehnikov zdravstvene nege zaradi preobremenjenosti pri delu, analizirali odnos tehnikov zdravstvene nege do pacientov v kontekstu preobremenjenosti pri delu, preučili kakovost dela tehnikov zdravstvene nege v povezavi s stopnjo preobremenjenosti ter identificirali možnosti za izboljšanje kakovosti dela in zmanjšanje stiske pri tehnikih zdravstvene nege. Pri metodologiji smo se odločili za kvalitativni pristop, saj omogoča poglobljeno razumevanje specifičnih vidikov in uporabo majhnega vzorca. Za zbiranje podatkov smo izvedli polstrukturirane intervjuje s šestimi tehniki zdravstvene nege iz različnih zdravstvenih ustanov. Pri analizi podatkov smo uporabili metodo odprtega kodiranja, ki nam je omogočila sistematično razčlenjevanje pridobljenih informacij in identifikacijo pomembnih tem. Čeprav smo se soočili z izzivi pri pridobivanju sodelujočih in izvajanju intervjujev prek virtualne platforme, smo sledili postavljenim ciljem in zagotovili ustrezno analizo podatkov. Rezultati so prispevali k boljšemu razumevanju odnosa med tehnikom zdravstvene nege in pacientom ter ponudili smernice za izboljšanje kakovosti dela in zmanjšanje stresa pri tehnikih zdravstvene nege. Kljub temu, da večina intervjuvancev ni izrazila preobremenjenosti, smo opazili razhajanja med pričakovanji in dejanskimi rezultati. Zato bi bilo v prihodnjih raziskavah smiselno drugače usmeriti raziskovalni fokus ali postaviti drugačna raziskovalna vprašanja.
Ključne besede: komunikacija, tehnik zdravstvene nege, psihična stiska, preobremenjenost pri delu, kvaliteta dela, odnos pacientov, delovna izkušnja
Objavljeno v ReVIS: 11.05.2024; Ogledov: 858; Prenosov: 27
 Celotno besedilo (1,70 MB) |
32. Konflikti in njihov vpliv na motivacijo zaposlenih v podjetju XLana Adelina Mihelčič, 2024, diplomsko delo Opis: V življenju se vsakodnevno srečujemo s komunikacijo, tako besedno kot tudi nebesedno. Komuniciranje zajema predvsem to, kako sprejemamo in podajamo informacije. Ljudje smo različni ter različno sprejemamo in podajamo informacije, zato zaradi nerazumevanja pogosto pride do konfliktov. Konflikt lahko nastane med dvema posameznikoma, med več posamezniki ali pa med različnimi skupinami, ki imajo med seboj različna mnenja in pogled na identično situacijo, v kateri so se znašli. Posledice konfliktov so lahko pozitivne ali negativne. Bistvenega pomena je, da znamo konflikt tudi rešiti.
Diplomsko delo proučuje konflikte v podjetju X. Cilj je ugotoviti, kako pogosti so konflikti v podjetju, ali jih zaposleni in vodje znajo rešiti ter kakšne posledice ima konflikt za podjetje po mnenju zaposlenih. Ugotovljeno je, da se konflikti v podjetju X pojavljajo vsakodnevno, vendar vodje nimajo primernih znanj in veščin za reševanje konfliktov. Največ zaposlenih pride v konflikt ravno s sodelavci iz istega oddelka. Zaposleni so zaradi konfliktov manj motivirani, prav tako pa so tudi manj uspešni pri svojem delu
Ključne besede: Komunikacija, komunikacija med zaposlenimi, konflikt, motivacija, zaposleni, reševanje konfliktov.
Objavljeno v ReVIS: 06.03.2024; Ogledov: 4551; Prenosov: 33
Celotno besedilo (1,08 MB) |
33. |
34. |
35. |
36. |
37. Percepcija ilegalnih migracija u državama na području bivše JugoslavijeAna Mirenić, 2023, ni določena Opis: Problem migracija nastalih zbog ratnih i drugih okolnosti u zemljama Jugozapadne Azije, prije svega Siriji, Iraku, Iranu, Afganistanu te njihov utjecaj na stvaranje javnog mnijenja i percepcije o kulturološkim razlikama i sigurnosnim rizicima osnovni je istraživači je zadatak doktorske disertacije „Percepcija ilegalnih migracija u republikama na području ex Jugoslavije“. Iz postavljenih ciljeva proizlaze sljedeće hipoteze: Hipoteza 1: U percepciji stanovništva o migrantima te utjecaju ilegalnih migracija na sigurnost društva najveću ulogu imaju mediji. Hipoteza 1 je istraživanjem u potpunosti potvrđena. Hipoteza 2: Zbog različitog stupnja razvoja i svoga statusa u odnosu na Europsku uniju postoji i različito javno mnijenje stanovnika država koje su nastale na području bivše Jugoslavije. Hipoteza 2 nije u potpunosti potvrđena.
U prvom dijelu disertacije analizirali smo rezultate prve faze istraživanja provedene online anketom u kojoj je fokus bio na sigurnosnim i kulturološkim aspektima migrantske krize kroz percepciju stanovništva republika bivše Jugoslavije, kao i utjecaj medija na stvaranje mišljenja. Istraživanje je pokazalo da mediji imaju najveću ulogu u stvaranju percepcije stanovništva. U drugoj fazi istraživanja provedena je analiza medijskih objava na temu ilegalnih migranata na tzv. Balkanskoj ruti. I ovaj je dio istraživanja potvrdio kako mediji imaju iznimno veliki utjecaj na percepciju stanovništva uopće, pa tako i na poglede vezano za područje sigurnosti. Kroz treću fazu istraživanja u kojoj su provedeni polustrukturirani intervjui s ciljnim skupinama (mediji, civilne/nevladine organizacije, lokalne/regionalne/državne vlasti i predstavnici vojske/policije) generirani su podaci bazirani na sinergiji istraživanja stavova i mišljenja spomenutih društvenih skupina koji na različite načine mogu imati vezu s migrantima i migracijama. Treća faza istraživanja potvrđuje kako je fokus diskusije o migrantima snažniji u zemljama koje su imale više doticaja s migrantima. Isto tako, generalno gledajući, puno kritičniji prema migrantskoj populaciji su predstavnici lokalne samouprave, vojske i policije, nego predstavnici medija i nevladinih organizacija. Naravno, iznimaka i ovdje ima, što je pokazano u analizi rezultata.
Ključne besede: migranti, sigurnosni izazovi, migrantska kriza, Balkanska ruta, javno mnijenje, komunikacija, kulturološke razlike, migracije
Objavljeno v ReVIS: 27.10.2023; Ogledov: 1258; Prenosov: 36
Celotno besedilo (13,55 MB) |
38. Usposabljanje diplomatov : primer SlovenijeMarjetka Kastner, 2023, doktorska disertacija Opis: Naloga predstavlja jasen pogled na poklic diplomata. Vsebinsko zajema zgodovinski pregled nastankov diplomacije, njeno poslanstvo, razvoj kadrov, postopke izbora kandidatov, vrste diplomacije in seveda nabor znanj, ki jih potrebuje dober diplomat, da lahko kar najbolje in najučinkoviteje opravlja svoje delo. Glede na razvoj tehnologije in globalizacijo, se spremembe na trgu in v okolju odvijajo na dnevni ravni. Nedavno pa se je svet soočil še z eno najmočnejših sprememb v zgodovini človeštva – zdravstveno krizo, ki je zahtevala tudi korenito spremembe pri načinu in izvajanju v različnih poklicih in na različnih ravneh dela. To vsekakor velja tudi za diplomatsko službo, ki je bila v tej situaciji še toliko bolj na udaru. Hitre, odločne reakcije in dobra komunikacija navzven so bile zelo pomembne sestavine, saj so predstavniki vlade in ljudstvo kot ciljna publika pričakovali dnevno sveže in aktualne novice. Svet se je namreč soočil s situacijo, ki ji ni bilo para. Poročanje vladi in zastopanje interesov lastne države pa predstavlja dnevne izzive za vsakega diplomata. Zato vsem, ki so na poti odločitve za delo v diplomaciji lahko napisana naloga služi kot celovita predstavitev tega lepega pa tudi zelo zahtevnega poklica. Predvsem pa je potrebno poudariti opis diplomacije kot znanstvene vede, saj je ta vidik mnogokrat spregledan. Vsekakor pa trdno verjamem, da se bo razvoj znanj, ki jih potreboval diplomat nadaljeval tudi v prihodnje.
Ključne besede: diplomat, znanje, usposabljanje, zunanja politika, diplomacija, učni program, veleposlaništvo, veleposlanik, komunikacija, učenje
Objavljeno v ReVIS: 09.10.2023; Ogledov: 1308; Prenosov: 58
Celotno besedilo (9,73 MB) |
39. ODNOS MED TISKANIM IN DIGITALNIM KOLEDARJEMAna Šega, 2023, ni določena Opis: “Koliko računanja, koliko truda, koliko zmot, koliko popravkov, koliko tisočletij prizadevanj je človeštvo vložilo v računanje koledarja!” (Kunaver 2019)
Čas je precizen in predvsem ranljiv. Kadar se prične prvi dan novega leta, že imamo pri sebi nov tiskani ali digitalni koledar, ki je temelj današnje civilizacije in predvsem osnova, da se vsak posameznik in današnja družba znajde v tem času in prostoru. Živimo pa v tem času, ko čas beži pred nami in je tempo pospešen zato še nam posebej pride prav tiskani ali digitalni koledar.
Diplomska naloga temelji na raziskavi uporabe tiskanih in digitalnih koledarjev. Zanimalo nas je, katere izmed njih več uporabljajo in zakaj, ter ali je to odvisno od generacije.
Za uspešno raziskavo je bilo najprej potrebno dobro razumevanje in poznavanje teorije tiskanih in digitalnih koledarjev. Preučili smo vrste različnih koledarjev, njihov namen in način uporabe.
Zanimalo nas je tudi, kateri koledarji so v sodobnem času v različnih generacijah uporabni in kateri niso. V diplomski nalogi smo ugotavljali, katera vrsta se uporablja največ ali najmanj in kakšni so razlogi za njihovo uporabo. Po preučitvi vsakega koledarja tiskanih, digitalnih, ter same tipografije na koledarjih nas je zanimalo katere koledarje različne generacije vsakodnevno in večkrat na dan uporabljajo.
Glavni rezultati diplomske naloge so uporaba koledarjev in odnos med tiskanim in digitalnim koledarjem. Ter poznavanje različnih koledarjev za vsakodnevno uporabo.
Na vsa ta vprašanja smo si odgovorili s pomočjo kvantitativne analize in anketnega vprašalnika. Rezultate ankete smo prikazali s procentualnimi grafi. Ugotovili smo, da koledarje generacije različno poznajo in različno uporabljajo.
Ključne besede: Ključne besede: vizualna komunikacija, grafično oblikovanje, tiskani koledar, digitalni koledar, anketa.
Objavljeno v ReVIS: 07.10.2023; Ogledov: 1680; Prenosov: 18
Celotno besedilo (4,75 MB) |
40. Uporaba psihosocialnih strategij in stres pri pripravi osebe na odvzem krviJasmina Ivanković, 2023, ni določena Opis: Namen: Poznavanje in uporaba strategij za uspešno obvladovanje stresa nam lahko zelo olajšata vsakdanje srečevanje z dejavniki, ki nam povzročajo stres, tako na delovnem mestu kot v zasebnem življenju. S primernimi psihosocialnimi strategijami se lahko naučimo učinkovito in hitreje spoprijemati s stresom. Na ta način izboljšamo kvaliteto svojega življenja, prav tako pa imajo pacienti, s katerimi se zaposleni srečajo, bolj pozitivno izkušnjo, ker osebje, ki zna ustrezno reagirati na stresne dogodke, odraža samozavest in nudi občutek varnosti. Metoda: Opravili smo intervju s šestimi udeleženkami, zaposlenimi v diagnostičnem laboratoriju. Intervju je bil polstrukturiranega tipa ter izveden z vsako udeleženko posebej v prostorih diagnostičnega laboratorija v Ljubljani. Z vprašanji smo poskušali izvedeti, kako pogosto se zaposlene na delovnem mestu srečujejo s težavnimi pacienti oziroma pacienti, ki se bojijo odvzema krvi, in ali jim to povzroča stres. Zanimalo nas je, ali poznajo strategije za obvladovanje stresa, katere in kašne so njihove izkušnje z uporabo le-teh na delovnem mestu. Rezultati: Večina udeleženk pozna osnovne strategije za spoprijemanje s stresom. Prav tako večina udeleženk strategij za obvladovanje stresa na delovnem mestu ne uporablja. Poglavitni razlogi za to so pomanjkanje časa, veliko pacientov, premajhen delovni prostor in premalo osebja. Zaključek: Ugotavljamo, da je pomanjkanje časa velik problem, ki ovira zaposlene v diagnostičnem laboratoriju pri nudenju še bolj kakovostne obravnave pacienta. Če bi imele več časa, več prostora, znanja (izobraževanja) in več osebja, bi lažje pomagale pacientu pri spopadanju s strahom pred odvzemom krvi. Lažje bi pristopale k »težavnim« pacientom, kar bi jim omogočalo boljšo komunikacijo in samo obravnavo v laboratoriju.
Ključne besede: komunikacija, težaven pacient, psihosocialne strategije, strah, odvzem krvi, pomanjkanje časa.
Objavljeno v ReVIS: 06.10.2023; Ogledov: 1037; Prenosov: 45
Celotno besedilo (1,33 MB) |
