1. |
2. |
3. |
4. Strategije ohranjanja konkurenčnosti v tržnem segmentu restavracijŽiga Potokar, 2024, ni določena Opis: Pomen diplomskega dela se kaže v predstavitvi pomena razvoja strategij gostinskih storitev restavracije v funkciji doseganja konkurenčnih prednosti in določenega pozicioniranja. Poleg tega je bilo izjemno pomembno dokazati, da je strategija restavracij ključnega pomena za uspeh v času krize, kakršni smo bili priča zaradi epidemije koronavirusne bolezni covid-19. V prvem delu so predstavljene teoretične podlage v zvezi s to raziskavo, sledijo bolj svojevrstne ugotovitve v zvezi z določenimi strategijami restavracij v času kriznih razmer.
V zadnjem delu diplomskega dela so predstavljeni primeri treh uspešnih zgodb iz tujine. Ti primeri tuje prakse so pomagali pri določanju smernic in idej za morebitno novonastalo restavracijo v Sloveniji, ki bi bila drugačna od ostalih in bi bila specializirana za goste višje plačilne sposobnosti.
Ključne besede: strategija, restavracija, trendi restavracij, kriza, tuja praksa
Objavljeno v ReVIS: 02.10.2024; Ogledov: 251; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (1,32 MB) |
5. EVROPSKA UNIJA IN VZPON EVROSKEPTICIZMAUrša Zver, 2024, ni določena Opis: Evropska unija (EU) je skupnost narodov, ki je zrasla na temelju skupne identitete, pripadnosti med ljudmi v širšem evropskem prostoru. Evropejci iz različnih držav članic imamo skupne vrednote, kulturo, bogato zgodovino in kulturno dediščino, simbole in institucije EU, svobodo gibanja ter cilje, ki so značilni za Evropo. EU pa temelji tudi na raznolikosti in ne izključuje nacionalnih identitet. Le kot taka lahko uresničuje svoje poslanstvo. Kljub temu pa prihaja do različnih kriz, ki ne pestijo samo držav članic, temveč tudi EU kot skupnost. Z njimi je povezan tudi pojav, ki ga imenujemo evroskepticizem. V magistrski nalogi po teoretičnem delu o EU analiziramo evropske volitve od 2004 do 2019. V Evropskem parlamentu se redno oblikujejo tudi evroskeptične politične skupine. Osredotočimo se zlasti na analizo vzpona evroskepticizma in vzroke zanj. Evroskepticizem je najvišjo raven, odkar obstaja EU, dosegel leta 2008, takoj po splošni finančni krizi. Ta kriza je privedla do najvišjega nezaupanja v EU in nezadovoljstva z delovanjem njenih institucij. EU je kljub temu ostala stabilna, čeprav je kasneje izgubila še pomembno članico, tj. Združeno kraljestvo, članico od 70. let. Veliko vlogo pri tem so odigrale migracije, tako legalne kot ilegalne. Migrantska kriza pa je privedla do ponovnega porasta nezaupanja v EU in porasta evroskepticizma. Posledično se to konstantno izraža v nizki udeležbi na evropskih volitvah (v primerjavi z udeležbo nacionalnih volitev) in z vzponom evroskeptičnih strank.
Ključne besede: Evropska unija, finančna kriza, evroskepticizem, migracije, brexit, evroskeptične stranke
Objavljeno v ReVIS: 13.08.2024; Ogledov: 479; Prenosov: 9
Celotno besedilo (5,17 MB) |
6. Vpliv rusko-ukrajinske krize na neto izvoz SlovenijeSimona Perše, 2024, ni določena Opis: Mednarodna trgovina je danes ključen del svetovnega gospodarstva in ustvarja medsebojno odvisnost med gospodarstvi. To pomeni, da makroekonomska dogajanja v eni državi vplivajo tudi na druge države. Pomembnejši dogodek, ki je v zadnjem času vplival na svetovno gospodarstvo in mednarodno trgovino, je ruska invazija na Ukrajino, ki se je začela februarja 2022. V magistrskem delu smo preučili vpliv ruske invazije na neto izvoz Slovenije v obdobju od novembra 2020 do vključno junija 2023. Pri tem smo analizirali vpliv na neto izvoz Slovenije kot celoto, neto izvoz v Rusijo in Ukrajino, neto izvoz mineralnih goriv in maziv ter živil in živih živali, hkrati pa smo preučili uvoz ruskih mineralnih goriv in maziv v Slovenijo. Podatke za analizo smo pridobili iz podatkovne baze Banke Slovenije in podatkovne baze SiStat. Ugotovili smo, da je bil vpliv invazije na neto izvoz Slovenije omejen na leto 2022 in da je zaradi invazije neto izvoz upadel. Izjema je le neto izvoz v Ukrajino, saj vojna nanj ni imela bistvenega vpliva. Razlog za upad neto izvoza je v hitrejši rasti uvoza nad izvozom. Tudi uvedene sankcije so imele velik vpliv na neto izvoz Slovenije v Rusijo. Zaradi navzkrižij med rezultati statističnih analiz in rezultati na podlagi grafičnega prikaza podatkov bi bilo morda smiselno skrajšati opazovano časovno obdobje in ponovno izvesti statistične analize.
Ključne besede: mednarodna trgovina, neto izvoz, rusko-ukrajinska kriza, ruska invazija, Slovenija
Objavljeno v ReVIS: 04.07.2024; Ogledov: 479; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,54 MB) |
7. Podjetništvo v času covida 19Nina Halilović Pavlin, 2024, ni določena Opis: Diplomsko delo obravnava vpliv epidemije covid-19 na podjetniško okolje v Sloveniji. Epidemija je imela široke posledice na gospodarstvo, podjetja in posameznike ter privedla do številnih izzivov, vključno z izgubo delovnih mest, zapiranjem podjetij in gospodarskimi pretresi. Podjetja so se soočala z različnimi posledicami, nekatera so potrebovala zunanjo pomoč za preživetje, medtem ko so se druga uspela prilagoditi in celo napredovati v času krize. V odziv na krizo je država sprejela ukrepe za podporo gospodarstvu in podjetjem, med drugim tudi z uvedbo zakona o podpornem okolju za podjetništvo. Empirični del diplomske naloge predstavlja analizo podjetniškega okolja v Sloveniji med epidemijo covid-19, pri čemer se osredotoča na spremembe v poslovanju podjetij, ukrepe države za blažitev vpliva krize ter odzive podjetij na novo situacijo.
Ključne besede: podjetništvo, Slovenija, covid 19, ekonomska kriza, reorganizacija
Objavljeno v ReVIS: 21.05.2024; Ogledov: 728; Prenosov: 21
Celotno besedilo (22,40 MB) |
8. |
9. Grožnje politične stabilnosti Evropske UnijePetar Veljanovski, 2023, ni določena Opis: Evropa se je iz temne celine po besedah enega svojih najboljših sodobnih zgodovinarjev spremenila v model za mnoge ljudi v drugih delih sveta: družbeni model, ki izhaja iz izjemno ambicioznega poskusa uskladitve demokracije in trgov s ciljem ustvariti vključujoče družbe ter model odprtih meja in deljene suverenosti kot načina kolektivnega upravljanja soodvisnosti. Evropa kot model je bila res privlačen predlog za staro celino, ki se je poskušala na novo odkriti v svetu, v katerem ni več odločala. Nekateri so šli še dlje in trdili, da je Evropa ponudila nov model vedenja v mednarodnih odnosih, ki temelji na "mehki" moči zgleda in prepričevanja, v nasprotju s tradicionalno "trdo" močjo, ki jo predstavlja vojaška in/ali ekonomska prisila, čeprav ta poseben argument nikoli ni bil strašno prepričljiv.
Evropska unija (EU) je dolgo veljala za branik politične
stabilnosti v regiji, ki so jo zgodovinsko zaznamovali konflikti in delitve. Vendar se je EU v zadnjem času soočila s številnimi izzivi, ki ogrožajo njeno politično stabilnost. Eden najbolj perečih izzivov za politično stabilnost EU je vprašanje varnosti. Vzpon svetovnega terorizma, kibernetske grožnje in obnovljene geopolitične napetosti so povzročili velik pritisk na zmožnost EU, da zagotovi varnost in dobro počutje svojih državljanov. Migracijska kriza je še dodatno zaostrila varnostne pomisleke in spodbudila razprave o mejnem nadzoru in o nacionalni suverenosti. Pričujoča magistrska naloga, ki se opira na vrsto akademskih virov, političnih dokumentov in uradnih dokumentov EU, kritično preučuje odzive EU na izzive njene politične stabilnosti. Ocenjuje učinkovitost obstoječih varnostnih politik in mehanizmov sodelovanja pri zoperstavljanju zunanjim grožnjam. Poleg tega ocenjuje širitveno strategijo EU in njene posledice za obstoječe države in države kandidatke.
Ključne besede: Evropska Unija, politična stabilnost, varnost, migracijska kriza, kolektivna varnost, širitev, Zahodni Balkan, institucionalna zmogljivost, kohezija, demokracija.
Objavljeno v ReVIS: 28.10.2023; Ogledov: 899; Prenosov: 27
Celotno besedilo (632,30 KB) |
10. Percepcija ilegalnih migracija u državama na području bivše JugoslavijeAna Mirenić, 2023, ni določena Opis: Problem migracija nastalih zbog ratnih i drugih okolnosti u zemljama Jugozapadne Azije, prije svega Siriji, Iraku, Iranu, Afganistanu te njihov utjecaj na stvaranje javnog mnijenja i percepcije o kulturološkim razlikama i sigurnosnim rizicima osnovni je istraživači je zadatak doktorske disertacije „Percepcija ilegalnih migracija u republikama na području ex Jugoslavije“. Iz postavljenih ciljeva proizlaze sljedeće hipoteze: Hipoteza 1: U percepciji stanovništva o migrantima te utjecaju ilegalnih migracija na sigurnost društva najveću ulogu imaju mediji. Hipoteza 1 je istraživanjem u potpunosti potvrđena. Hipoteza 2: Zbog različitog stupnja razvoja i svoga statusa u odnosu na Europsku uniju postoji i različito javno mnijenje stanovnika država koje su nastale na području bivše Jugoslavije. Hipoteza 2 nije u potpunosti potvrđena.
U prvom dijelu disertacije analizirali smo rezultate prve faze istraživanja provedene online anketom u kojoj je fokus bio na sigurnosnim i kulturološkim aspektima migrantske krize kroz percepciju stanovništva republika bivše Jugoslavije, kao i utjecaj medija na stvaranje mišljenja. Istraživanje je pokazalo da mediji imaju najveću ulogu u stvaranju percepcije stanovništva. U drugoj fazi istraživanja provedena je analiza medijskih objava na temu ilegalnih migranata na tzv. Balkanskoj ruti. I ovaj je dio istraživanja potvrdio kako mediji imaju iznimno veliki utjecaj na percepciju stanovništva uopće, pa tako i na poglede vezano za područje sigurnosti. Kroz treću fazu istraživanja u kojoj su provedeni polustrukturirani intervjui s ciljnim skupinama (mediji, civilne/nevladine organizacije, lokalne/regionalne/državne vlasti i predstavnici vojske/policije) generirani su podaci bazirani na sinergiji istraživanja stavova i mišljenja spomenutih društvenih skupina koji na različite načine mogu imati vezu s migrantima i migracijama. Treća faza istraživanja potvrđuje kako je fokus diskusije o migrantima snažniji u zemljama koje su imale više doticaja s migrantima. Isto tako, generalno gledajući, puno kritičniji prema migrantskoj populaciji su predstavnici lokalne samouprave, vojske i policije, nego predstavnici medija i nevladinih organizacija. Naravno, iznimaka i ovdje ima, što je pokazano u analizi rezultata.
Ključne besede: migranti, sigurnosni izazovi, migrantska kriza, Balkanska ruta, javno mnijenje, komunikacija, kulturološke razlike, migracije
Objavljeno v ReVIS: 27.10.2023; Ogledov: 920; Prenosov: 25
Celotno besedilo (13,55 MB) |
