1. Komuniciranje in krizno upravljanje : magistrsko deloDanila Mašić, 2025, magistrsko delo Opis: Naloga Komuniciranje in krizno upravljanje se osredotoča na to, kako se komuniciranje razlikuje od kriznega komuniciranja, kako poteka med krizo, kako poteka krizno upravljanje in katere so strukture, nujne za krizno upravljanje. Opisani so procesi in odločanja pri organiziranju na splošno in v kriznih razmerah. Gre za kvalitativno raziskavo, saj so bili rezultati pridobljeni z intervjuji. Prav tako so bili pri pisanju uporabljeni primarni in sekundarni viri. Iz odgovorov raziskav komuniciranja komunikacijskih kampanj so bile ugotovljene razlike v dojemanju med vodji komunikacijskih kampanj ter študenti in zaposlenimi. V nalogi je zajeta tudi primerjava upravljanja komunikacijskih kampanj in upravljanja krize žledu. Razvidno je, da se tako komuniciranje kot upravljanje kriz razlikujeta. Vsem krizam je skupna časovna omejenost v posebnih okoliščinah. Razlikujejo pa se v načinu poročanja in obveščanja ter v strukturah, ki so nujne za obvladovanje krize. V mednarodni primerjavi kriznega komuniciranja in kriznega upravljanja so bile narejene primerjave struktur in načinov komuniciranja v državah, kot so Švedska, Švica, Združene države Amerike in Italija, in sicer v primerjavi s Slovenijo. Ugotovljeno je bilo, da so v formalnem smislu organiziranosti nekatere razlike, saj so bile v primerjavo vključene države, ki se med seboj razlikujejo po zgodovinski, kulturni in politični preteklosti. Za Italijo pa je bilo predstavljeno tudi krizno komuniciranje in upravljanje katastrofalnega potresa v Aquili leta 2009.
Ključne besede: komuniciranje, strateško komuniciranje, krizno komuniciranje, krizno upravljanje, procesi odločanja, komunikacijske kampanje
Objavljeno v ReVIS: 06.02.2025; Ogledov: 507; Prenosov: 52
 Celotno besedilo (2,75 MB) |
2. Sistem kriznega upravljanja z uporabo digitalno naprednih tehnologij : magistrsko deloAndrej Vastl, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo raziskuje integracijo naprednih digitalnih tehnologij v nacionalne sisteme kriznega upravljanja. Raziskava se osredotoča na vzpostavitev platforme za zbiranje, analizo in vizualizacijo podatkov v realnem času za napovedovanje in obvladovanje kompleksnih kriz. Študija uporablja kombinacijo teoretičnih in empiričnih metod, vključno s pregledom literature, analizo preteklih dogodkov in poglobljenimi intervjuji s strokovnjaki. Primarni cilj je razviti sistem, ki izboljša sposobnost predvidevanja in reševanja potencialnih kriz z uporabo digitalnih napredkov. Teoretični okvir vključuje opredelitev ključnih konceptov, povezanih s kriznim upravljanjem, nacionalno varnostjo, hibridnimi grožnjami in vlogo digitalnih dvojčkov. Empirične metode vključujejo zbiranje in analizo primarnih in sekundarnih podatkov iz domačih ter mednarodnih virov in izvajanje intervjujev s strokovnjaki na področju kriznega upravljanja ter digitalnih tehnologij. Ključne ugotovitve kažejo, da lahko napredne tehnologije, kot sta umetna inteligenca in digitalni dvojčki, bistveno izboljšajo učinkovitost ter odzivnost sistemov kriznega upravljanja. Tehnologije omogočajo boljše napovedovanje, spremljanje v realnem času in strateško odločanje med krizami. Uporaba umetne inteligence omogoča analizo velikih zbirk podatkov za prepoznavanje vzorcev in napovedovanje potencialnih kriz, medtem ko digitalni dvojčki omogočajo dinamične simulacije fizičnih sistemov, kar pripomore k načrtovanju scenarijev ter odzivanju v realnem času. Študija prav tako poudarja izzive in omejitve, povezane z uvedbo teh tehnologij, vključno s kakovostjo podatkov, težavami pri integraciji in potrebo po robustnih ukrepih za kibernetsko varnost. Kljub tem izzivom raziskava zaključuje, da lahko sistematično in integrirano sprejemanje digitalnih tehnologij v kriznem upravljanju preoblikuje tradicionalne pristope ter ponudi boljšo pripravljenost in odpornost proti različnim grožnjam, od naravnih nesreč do kibernetskih napadov. Praktični pomen raziskave je pomemben za oblikovalce politik, vladne agencije in strokovnjake za krizno upravljanje. Implementacija naprednih digitalnih rešitev lahko vodi do učinkovitejših strategij nacionalne varnosti in boljše zaščite prebivalstva ter kritične infrastrukture.
Ključne besede: krizno upravljanje, digitalne tehnologije, umetna inteligenca, digitalni dvojčki, nacionalna varnost
Objavljeno v ReVIS: 03.12.2024; Ogledov: 610; Prenosov: 23
Celotno besedilo (1,62 MB) |
3. |
4. |
5. |
