Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Legalizacija nedovoljene gradnje
Metka Trofenik, 2018

Opis: V postopkih izdaje gradbenih dovoljenj se prepletajo interesi različnih udeležencev, upravni organ pa mora pri vodenju upravnega postopka upoštevati tako javni interes kot pravice in pravne koristi investitorja ter stranskih udeležencev. Z gradnjo objektov lahko investitor začne po pridobitvi pravnomočnega gradbenega dovoljenja, na lastno odgovornost pa lahko začne investitor z gradnjo na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja.Zakon o graditvi objektov, ki se uporablja do začetka uporabe Gradbenega zakona, uvršča med nedovoljene gradnje nelegalne, neskladne in nevarne gradnje. Pogoj za začetek gradnje objekta je pridobitev gradbenega dovoljenje, ki ga mora investitor pridobiti tudi pri rekonstrukciji ter pri odstranitvi objekta. Na zahtevo investitorja pristojni upravni organ za gradbene zadeve izda gradbeno dovoljenje, s katerim se nedovoljena gradnja legalizira. Pogoj za legalizacijo objekta pa je, da je objekt zgrajen v skladu z določili prostorskega akta in da so izpolnjeni zakonski pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja, ki so določeni v Zakonu o graditvi objektov. Tudi novi Gradbeni zakon dopušča različne možnosti za legalizacijo objekta in prinaša na to področje nekaj bistvenih novosti: legalizacijo neskladnih objektov v okviru dopustnih odstopanj od gradbenega dovoljenja po tem zakonu, legalizacijo neskladnih objektov zunaj okvirov dopustnih odstopanj od gradbenega dovoljenja po tem zakonu, nelegalnih objektov in neskladno uporabo objektov ter dovoljenje za objekte daljšega obstoja. Namen diplomske naloge je obravnava legalizacije nedovoljene gradnje po Zakonu o graditvi objektov v primerjavi z Gradbenim zakonom, ki je stopil v veljavo s 17. 11. 2017, uporabljati pa se začne s 1. 6. 2018.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: gradbeno dovoljenje, nedovoljena gradnja, legalizacija
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 2617; Prenosov: 235
.pdf Celotno besedilo (755,16 KB)

2.
3.
Legalizacija evtanazije v Sloveniji
Barbara Hrovatič, 2018

Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko legalizacije evtanazije. Namen dela je do-kazati, da je v Sloveniji mogoče posamezniku zagotoviti pravico do lepe in dostojne smrti tudi brez legalizacije evtanazije. V pomoč odgovoru avtorica potrdi hipotezo, da trenutna slovenska ureditev že omogoča posamezniku lepo in dostojno smrt ter me-ni, da si veliko ljudi v Sloveniji želi legalizirati evtanazijo zaradi nepopolnega poznavanja in slabega razumevanja širine tega zahtevnega vprašanja. Prav tako avtorica potrdi hipotezo, da je slovenska ureditev v skladu s pravnimi akti Sveta Evrope in sodbami Evropskega sodišča za človekove pravice in da ima posameznik v Sloveniji na voljo različne alternative, kot so paliativna nega, zdravljenje z dvojnim učinkom, zavrnitev predlaganega medicinskega posega in zdravljenja, institut pacientove vnaprej izražene volje itd., s katerimi je posamezniku zagotovljena lepa in dostojna smrt. Avtorica v svojem delu poudari, da se ne gre zavzemati za legalizacijo evtanazije, ampak je treba predrugačiti pravno razumevanje odgovornosti družbe in države do kakovosti življenja. V tem konkretnem primeru mora država, npr. z usposobljenostjo kadrov, s kakovostjo paliativne nege, z obveščanjem javnosti o pravicah pacientov ter z vzgojo in izobraževanjem mladih seznanjati svoje državljane o vseh alternativah, s katerimi se dosega pravica do lepe in dostojne smrti brez legalizacije evtanazije. Čeprav se državi nalagajo zahtevne naloge, zahtevnost ne sme biti argument za odmikanja od odgovornosti. Še več, država mora stremeti k temu, da stoji ob svojem državljanu tudi ob najtežjih trenutkih, kar vprašanje o lepi in dostojni smrti nedvomno je.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pomoč pri samomoru, legalizacija
Objavljeno: 22.01.2019; Ogledov: 2919; Prenosov: 534
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

4.
Notarske listine v mednarodnem pravu
Katja Lokošek, 2013

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: notar, javna listina, vzajemnost, izvršljivost, mednarodno pravo, overitev, legalizacija
Objavljeno: 14.06.2019; Ogledov: 1474; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (3,86 MB)

5.
Vpliv dovoljenja za objekt daljšega obstoja na tržno vrednost nepremičnin
Borut Kermolj, 2021

Opis: V Sloveniji je veliko nedovoljenih gradenj, ki jih bodo morali lastniki ustrezno legalizirati, če bodo želeli urediti njihovo pravno stanje in jih prodati. Ena izmed možnosti, ki jih omogoča trenutni Gradbeni zakon, je legalizacija objekta kot objekta daljšega obstoja. S tem načinom legalizacije želi zakonodajalec poenostaviti postopek legalizacije objektov. V magistrskem delu smo z anketnim vprašalnikom preverili mnenja poznavalcev nepremičnin, nepremičninskega trga in gradnje o vplivu legalizacije objekta kot objekta daljšega obstoja na njegovo tržno vrednost, o odločitvi investitorjev za tovrstno legalizacijo in o morebitnih ovirah oziroma pomislekih kupcev ob nakupu. Rezultati ankete kažejo, da se lastniki odločajo za tovrstno legalizacijo zaradi enostavnejšega in hitrejšega postopka ter nižjih stroškov ter da bi objekti daljšega obstoja morali doseči nekoliko nižjo vrednost na nepremičninskem trgu. Pridobljeni rezultati magistrskega dela bodo služili zainteresirani širši javnosti, ki bo prišla v stik z legalizacijo objektov, bodisi kot lastniki pri odločitvi o načinu legalizacije, nepremičninski agenti in projektanti pri svetovanju ali ocenjevalci vrednosti nepremičnin pri cenitvi. Kot kaže, legalizacija objekta kot objekta daljšega obstoja ne bo vplivala na njegovo tržno vrednost, vendar bi temu morali posvetiti več pozornosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: legalizacija, črna gradnja, trg nepremičnin, vrednotenje, pogojna veljavnost
Objavljeno: 28.01.2022; Ogledov: 330; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (5,70 MB)

6.
Vpliv trgovine s prepovedanimi drogami na nacionalno varnost in varnost Evropske unije
Davorin Toš, 2021

Opis: Kriminaliteta na področju drog je problematika, s katero se moramo ukvarjati tako na nacionalni ravni kot na ravni EU, saj droge vplivajo na vsa področja našega življenja. Magistrsko delo opredeljuje problematiko prepovedanih drog na območju EU in prilagajanje držav trgu s prepovedanimi drogami. V magistrskem delu smo preučili pojme, kot so varnost, nacionalna varnost, organiziran kriminal in prepovedane droge. V nadaljevanju smo opredelili vlogo organov pregona v boju zoper droge in spoznali problematiko, ki jih pri tem ovira. Organi pregona, ki se bojujejo z nezakonito trgovino s prepovedanimi drogami, se srečujejo z vse večjo iznajdljivostjo storilcev kaznivih dejanj, saj ti za storitev tovrstnih dejanj uporabljajo informacijsko tehnologijo, katera jim omogoča mednarodne povezave, ki so težko izsledljive. Organe pregone pri njihovem delu ovira tudi zakonodaja, ki dopušča zelo malo manevrskega prostora pri odkrivanju storilcev kaznivih dejanj trgovine s prepovedanimi drogami. V študiji primerov dekriminalizacije konoplje v Španiji, na Portugalskem in Nizozemskem je bilo ugotovljeno, da bi bil za Republiko Slovenijo najprimernejši model Španije, ki omogoča gojenje in uživanje konoplje v zasebnih prostorih. Pri tem bi morali vzpostaviti učinkovit sistem nadzora nad trgovino s konopljo na nezakonitem trgu. Preučili smo kanadski model legalizacije konoplje, ki je prinesel pozitivne učinke na gospodarstvo in proračun, vendar zaradi še kratkega obdobja legalizacije ni vidnega učinka na javno zdravje in vpliva na nezakoniti trg konoplje.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kazniva dejanja, droge, legalizacija, dekriminalizacija, policijski postopki
Objavljeno: 28.01.2022; Ogledov: 319; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

7.
Prenova normativne ureditve prostorskega načrtovanja
Andreja Kemperle, 2021

Opis: V juniju 2018 je v veljavo stopila nova generacija prostorske zakonodaje, ki jo predstavljajo trije zakoni: Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2), Gradbeni zakon (GZ) in Zakon o pooblaščenih arhitektih in inženirjih (ZPAI). Prostorsko načrtovanje in urejanje prostora predstavlja enega od najpomembnejših področij v pristojnosti občin in nalaga občinam pripravo strateških in izvedbenih prostorskih aktov za območje občine. Urejeno področje prostorskega načrtovanja na vseh ravneh omogoča pregleden in stabilen sistem urejanja prostora, ta pa je osnova za uresničevanje individualnih in gospodarskih interesov. V magistrskem delu so izpostavljene temeljne novosti ZUreP-2 in GZ. Podrobno so predstavljena posamezna normativna določila in opisana v primerjavi z določili, ki jih nadomeščajo. Osrednji del magistrske naloge predstavlja predstavitev normativne ureditve prostorskega načrtovanja na ravni lokalne skupnosti tako z vsebinskega kot postopkovnega vidika, ter analiza učinkovitosti nove normativne ureditve na tem področju. Z ZUReP-2 je bil uveden nov mehanizem prostorskega načrtovanja na lokalni ravni, tj. lokacijska preveritev. Lokacijska preveritev omogoča, da se po sorazmerno hitrem postopku ob sodelovanju javnosti in nosilcev urejanja prostora za konkretno investicijo namerno opravi dodatno prostorsko načrtovanje. Ker je področje prostorskega načrtovanje tesno povezano tudi s področjem graditve objektov, so predstavljene tudi vrste mogočih legalizacij nedovoljenih gradenj, kot jih določa Gradbeni zakon
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: prostorsko načrtovanje, prostorski akti, občinski prostorski načrt, lokacijska preveritev, legalizacija nedovoljenih gradenj
Objavljeno: 01.07.2022; Ogledov: 175; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (925,77 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh