Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Uvod: Dobri medsebojni odnosi ter učinkovita komunikacija predstavljata temelj dobrega dela med člani tima, kar posledično vpliva tudi na višjo stopnjo dobrobiti pacienta ter varno in kakovostno obravnavo. Za dobro medsebojno razumevanje je pomembno poznavanje različnih dejavnikov, kot sta na primer učinkovitost prenosa in dobra interpretacija informacij ter reševanje konfliktov. Glavni namen diplomskega dela je raziskati informacije o tem, kako različni dejavniki vplivajo na učinkovito komunikacijo med medicinskimi sestrami in zdravniki v nujni medicinski pomoči. Metode: V diplomskem delu je uporabljena deskriptivna oziroma opisna metoda dela. Zajema pregled literature, pri kateri bomo uporabili diagram PRISMA. Pri iskanju podatkov smo uporabili različne podatkovne baze, katerih analiza je vključevala uporabo ključnih besed ter vključevalne in izključitvene kriterije. S pomočjo pridobljene literature smo odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja. Rezultati: Za zagotavljanje optimalne oskrbe bolnikov in uspešnega zdravljenja je ključna učinkovita komunikacija. Takšna komunikacija izboljšuje sodelovanje pri oskrbi bolnikov ter zmanjšuje tveganja, kot so na primer napake pri zdravljenju ali napačna interpretacija informacij. Kljub temu na učinkovito komunikacijo vpliva veliko različnih dejavnikov, ki bi se jih zdravstveni delavci morali zavedati, da bi lahko reševali morebitne težave in se učinkovito soočali s komunikacijskimi napakami. Razprava: Učinkovita komunikacija je pomembna v stresnih in oteženih okoljih kot je to NMP. Da bi zagotovili varnost in najboljšo oskrbo bolnikov, bi morali člani tima med seboj komunicirati na pravilen način in se zavedati dejavnikov, ki vplivajo na takšno komunikacijo. Z različnimi sporazumevalnimi strategijami bi lahko v celoti ali vsaj deloma preprečili morebitne težave in se izognili negativnim posledicam.
Ključne besede: učinkovita komunikacija, nujna medicinska pomoč, medicinske sestre, zdravniki
Objavljeno v ReVIS: 01.07.2025; Ogledov: 86; Prenosov: 2
Celotno besedilo (901,31 KB)

Opis: Teoretično izhodiče: V diplomski nalogi smo raziskovali duševno zdravje mladih. Mladostništvo in prehod v odraslost predstavljata dinamično in razvojno obdobje. Vrsta mejnikov v tem življenjskem obdobju temelji na oblikovanju identitete, odnosov, izobrazbe, finančne neodvisnosti in doseganju avtonomije, kar posledično vpliva na duševno zdravje posameznika. V diplomski nalogi smo predstavili še stres, odvisnost, motnje hranjenja in samomorilne misli. Metode: Diplomska naloga temelji na kvantitativnem raziskovalnem pristopu, z uporabo relevantnih metod deskripcije in anketiranja. Za pridobitev rezultatov je bil oblikovan anketni vprašalnik, ki je bil objavljen preko spletnega mesta 1ka. Pridobitev raziskovalnega vzorca je potekala po metodi snežne kepe. Raziskovalni vzorec predstavlja 250 anonimnih anketirancev. Pridobljeni podatki, ki so namenjeni za izdelavo diplomske naloge, so bili grafično urejeni v Microsof Excel 2016 in ustrezno intepretirani v Microsoft Wordu 2016. Razprava: V izvedeni raziskavi so sodelovali anketiranci v starostnem obdobju od 18 do 30 let. Na podlagi raziskave smo ugotovili, da se le manjši procent anketiranih mladostnikov v težavah zateka k hrani, alkoholu ali drugim nedovoljenim substancam. Sami zaznavajo prisotnost duševnih težav in stigmatizacije v svojem okolju. Ugotavljajo pa, da bi v družbi morali dajati večjo pozornost temam v zvezi z duševnimi težavami. Zaključek: V današnjem času na življenje mladostnikov velik vpliv predstavlja uporaba spletnih omrežij in posledično prihaja do zaznavanja različnega pomena idealizma med populacijami. Mladostniško obdobje bi naj predstavljalo čas, v katerem se posamezniki oblikujejo, gradijo na svojih vrednotah ter obenem ob zaznavanju svojih težav vedo, na koga se lahko obrnejo za dodatno pomoč pri reševanju težav.
Ključne besede: duševno zdravja mladih, duševne motnje mladih, mladostniško obdobje, nedovoljene substance, vloga medicinske sestre
Objavljeno v ReVIS: 27.06.2025; Ogledov: 102; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,60 MB)

Opis: Uvod: Glavobol je ena najpogostejših zdravstvenih težav, s katerimi se srečujejo ljudje vseh starosti. Pogostost glavobola narašča z življenjskimi obremenitvami, stresom in drugimi dejavniki. Statistika kaže, da ženske pogosteje trpijo za glavoboli, ker se glavoboli pojavijo v obdobjih hormonskih nihanj, kot sta menstruacija in menopavza. Ozaveščenost o dejavnikih, ki prispevajo k nastanku glavobola, kot so stres, prehrana in pomanjkanje spanja, lahko pomaga pri preprečevanju in lajšanju le-tega. Pomembno vlogo pri obravnavi glavobolov imajo zdravstveni delavci, zlasti medicinske sestre. Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu smo za raziskovanje uporabili kvantitativno metodo. Oblikovali smo strukturiran vprašalnik, s katerim smo raziskali, kakšna je ozaveščenost prebivalcev o nujnih stanjih, povezanih z glavobolom. Podatke smo zbrali z naključnim vzorčenjem in jih analizirali s pomočjo programa SPSS. Anketa je bila izvedena preko spletnega orodja 1KA. Rezultati: V anketi je sodelovalo 122 ljudi, od tega je 53 ljudi poznalo samo en tip glavobola, zato prvo hipotezo, ki je temelji na podlagi, da ljudje poznajo vsaj 4 tipe glavobola, zavržemo. Tudi tretjo hipotezo zavržemo, saj je 51 anketirancev mnenja, da je premalo splošnih informacij o nujnih stanjih, povezanih z glavobolom. Drugo hipotezo pa potrdimo, saj kar 70 anketirancev pozna vsaj 5 simptomov, ki so značilni za nujno stanje, povezano z glavobolom. Zaključek: Zavedanje, da je glavobol pogosta težava, ki prizadene veliko ljudi, bi lahko spodbudilo strokovnjake na področju zdravstva k drugačnemu pristopu pri obravnavi te težave. Več splošnih informacij, kot so dejavniki tveganja, simptomi in priporočila za zdrav način življenja, bi lahko pripomoglo k zmanjšanju pogostosti glavobolov.
Ključne besede: glavobol, primarni glavobol, sekundarni glavobol, obravnava glavobola, vloga medicinske sestre
Objavljeno v ReVIS: 26.06.2025; Ogledov: 68; Prenosov: 2
Celotno besedilo (2,16 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Delo medicinskih sester zahteva visoko stopnjo empatije do pacientov, hkrati pa vključuje težke fizične, psihične, socialne in čustvene obremenitve, kar lahko negativno vpliva na njihovo fizično in duševno zdravje. Čeprav telesna aktivnost prinaša številne koristi, je raziskav, ki bi se specifično osredotočale na telesno aktivnost medicinskih sester med delovnim časom in njeno prilagoditev na delovno okolje, zelo malo. Namen magistrskega dela je preučiti pomen izvajanja telesne aktivnosti med delovnim časom pri medicinskih sestrah in ugotoviti, kako le-ta vpliva na njihovo fizično in psihično zdravje, počutje, zadovoljstvo, delovno učinkovitost in odsotnost z dela. Cilj je razviti priporočila za delovne organizacije, ki bodo izboljšala delovno okolje, spodbujala promocijo zdravja na delovnem mestu in povečala telesno aktivnost medicinskih sester med delovnim časom. Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativni in deskriptivni metodi dela, ki je vključevala pregled strokovne literature. V empiričnem delu je bilo analiziranih 21 raziskav. Pri analizi je bila uporabljena kvalitativna vsebinska analiza podatkov, ki temelji na odprtem kodiranju, s ciljem oblikovanja vsebinskih kategorij. Iskanje literature je potekalo v slovenskih in tujih podatkovnih bazah (COBISS, PubMed, Google Scolar, Springer Nature Link) z uporabo ključnih besed, kot so telesna vadba, promocija zdravja, medicinske sestre, gibanje, delovno mesto in delovni čas. Iskanje je bilo omejeno na članke v slovenskem ali angleškem jeziku in je zajemalo obdobje od leta 2014 do 2025. Pri analizi smo upoštevali hierarhijo dokazov po Politu in Becku (2018). Rezultati: Analiza obstoječe literature je pokazala, da telesna aktivnost pri medicinskih sestrah na delovnem mestu izboljšuje in ohranja fizično in psihično zdravje ter vzdržljivost, vpliva na obvladovanje kronično nenalezljivih bolezni, povečanje energije, zmanjšanje absentizma in prezentizma. Pozitivne koristi so se pokazale pri zmanjšanju izgorelosti, anksioznosti, depresije in poklicnega stresa, izboljšanju spanja, zmanjšanju sklepno-mišičnih obolenj, izboljšanju produktivnosti in zadovoljstva pri delu, kar pripomore h kvaliteti opravljenih storitev pri pacientu. Poleg omenjenih pozitivnih koristi telesna vadba vpliva na izboljšanje gibljivosti, ravnotežja, zmanjšuje poškodbe, povezane z delom, utrjuje samospoštovanje, samozavest, krepi socialne vezi med sodelavci ter spodbuja druženje, kar ustvarja timski duh na delovnem mestu. Zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb prispeva k uresničevanju potreb po samouresničevanju, kar pozitivno vpliva na motivacijo, ki omogoča boljše ravnovesje med osebnim in poklicnim življenjem. Koristi se kažejo z večjo delovno sposobnostjo in učinkovitostjo na delovnem mestu. Razprava: Telesna aktivnost na delovnem mestu prinaša številne zdravstvene koristi, ki so ključne za ohranjanje dobrega počutja in preprečevanja poklicnih bolezni, še posebej v zahtevnih poklicih, kot je zdravstvena nega. Redna telesna aktivnost prispeva k boljšemu duševnemu in telesnemu zdravju, kar posledično izboljša kakovost dela in splošno dobrobit zaposlenih. Pomembno je, da delodajalci prepoznajo koristi telesne vadbe in ustvarijo podporno okolje za izvajanje telesnih aktivnosti med delovnim časom, saj to pripomore k večji produktivnosti ter zmanjšanju bolniških odsotnosti in prezentizma na delovnem mestu. Potreba po tovrstnih raziskavah izhaja iz dejstva, da primanjkuje sistematičnih pristopov k izvajanju in spodbujanju telesne aktivnosti na delovnem mestu.
Ključne besede: telesna aktivnost, medicinske sestre, delovni čas, delovno mesto, gibanje, promocija zdravja
Objavljeno v ReVIS: 28.05.2025; Ogledov: 234; Prenosov: 5
Celotno besedilo (2,06 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Dojenje je najprimernejši način hranjenja novorojenčkov. Danes so na voljo tudi različne mlečne formule, ki se postavljajo ob bok dojenju, vendar ima dojenje številne pozitivne učinke tako na mamo kot tudi na dojenega otroka. Sestava materinega mleka ustreza potrebam novorojenega otroka. Za uspešno dojenje in sestavo mleka sta pomembna tudi prehrana in življenjski slog doječe matere. Vključevanje vsaj treh obrokov ter vsaj dveh malic dnevno, ki so sestavljeni iz vseh skupin živil, je potrebno za dobro počutje mame ter tudi dojenega otroka. Škodljive navade, kot so uživanje alkohola, kofeina in nikotina, lahko negativno vplivajo na sestavo materinega mleka. Ker ima otrok oslabljen in nezrel imunski sistem, je bolj dovzeten za različne zdravstvene težave. Med najpogostejše sodijo funkcionalne bolezni prebavil, respiratorne bolezni ter alergije. Ključno vlogo pri podajanju informacij o dojenju, uravnoteženi prehrani in zdravstvenih težavah ima medicinska sestra. Metoda: V teoretičnem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela s pregledovanjem, zbiranjem, ocenjevanjem in analiziranjem domače in tuje znanstvene ter strokovne literature. Pregledane so bile naslednje baze podatkov: MEDLINE, CINAHL, COBISS, Google Scholar, PubMed in ScienceDirect. Iskanje je potekalo v slovenskem in angleškem jeziku. Za zbiranje podatkov je bil uporabljen anketni vprašalnik, v raziskavo pa so bile vključene mame, ki trenutno dojijo ali so dojile v preteklosti. V empiričnem delu je bil uporabljen kvantitativni kavzalno-neeksperimentalni raziskovalni pristop. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 695 anketirank, ki dojijo ali so imele izkušnjo z dojenjem. Večina anketirank izključno doji ter zaužije vsaj štiri obroke dnevno. Večinoma med dojenjem niso spreminjale svojih prehranjevalnih navad, vendar so pogosto izločile mlečne izdelke in sveže pripravljeno hrano. Menijo, da so prejele dovolj informacij o prehrani med dojenjem, o dojenju ter tudi o zdravstvenih težavah otrok, pri čemer so največ informacij pridobile od medicinskih sester. Med dojenjem večinoma niso uživale alkohola in nikotina, vendar so pogosteje pile kavo in pijače, ki vsebujejo kofein. Kot najpogostejše zdravstvene težave so navedle prebavne težave otrok, in sicer napenjanje oziroma želodčne krče ter polivanje. Manj zdravstvenih težav pri otrocih opažajo matere, ki se prehranjujejo z mešano oziroma raznoliko prehrano. Večina anketirank meni, da njihova prehrana ne vpliva na otrokovo počutje ali zdravstveno stanje. Razprava: Prehrana doječe matere je ključnega pomena za njeno in otrokovo dobro počutje. Normalna in raznolika prehrana zagotavlja vnos vseh potrebnih hranil ter optimalno sestavo materinega mleka. Čeprav uživanje alkohola, kofeina in nikotina nima neposrednega vpliva na pojav zdravstvenih težav pri dojenem otroku, lahko negativno vpliva na optimalno sestavo materinega mleka. Ustrezne informacije o zdravi prehrani, dojenju in zdravstvenih težavah dojenih otrok, pridobljene v zdravstvenih ustanovah, so za doječe matere izjemno pomembne, saj večja ozaveščenost pozitivno vpliva na doječo mater in dojenega otroka. Prebavne težave ostajajo najpogostejše zdravstvene težave dojenih otrok in v prvih mesecih vplivajo na kakovost življenja celotne družine. Povezanost prehrane doječe matere z zdravstvenimi težavami dojenega otroka ostaja nejasna, zato bo potrebnih več raziskav ter dokazov o neposrednem vplivu.
Ključne besede: uravnotežena prehrana, prehrana doječe matere, dojenje, zdravstvene težave pri otrocih, vloga medicinske sestre
Objavljeno v ReVIS: 24.04.2025; Ogledov: 252; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,74 MB)